Praznik dela – delovno
Kot običajno tudi tokrat ob praznikih listek le na eni strani (ker naš fotokopirničar ne dela, mi pa lahko le enostransko tiskamo – pa še na tak način obeležimo praznik).

Puščavska vročina pojedla precej zabojčka
Endivija je postala neužitno usnjata. Motovilec je pognal v neužitne cvetove. Brokoli je ostarel. Cvetača je postala rumena kot sonce. Vse to se je zgodilo na hitro v preteklih dneh in zaradi prazničnega prvega maja (ki je bil v torek, ko šele vemo, koliko česa potrebujemo) nismo mogli najti dodatnih količin iz uvoza, domačega pa žal še ni.

Tako smo ostali brez motovilca in cvetače. Namesto endivije ste dobili kristalko. Dobili smo ostareli brokoli, ki nikakor ni prvokategorni (v treh dneh sonca postane tak). Zato smo mu znižali ceno za 40%, to se nam je zdelo primerna rešitev. Če se vam ne bi, nam sporočite. Povrhu je bilo tudi takega brokolija premalo za vse zabojčke, tako da ste nekateri ostali čisto brez.

Zelo slabo je kazalo tudi z mladim česnom (Kersniku ga je orač vsega ponesreči zaoral), a smo ga res zadnji hip dobili iznad Portoroža od Sopotnikov (prav tistih, ki pridelujejo tudi fino oljčno olje).

Skoraj ves topaz od Podgrajška, Slovenska Bistrica, a to je res konec za letošnjo sezono (a cenimo, da smo jih imeli prav do zadnjega jabolka). Čebula (Šlosel, Ilirska Bistrica), krompir iz Ljubljane, divji šparglji iz primorske izpostave (Studen, Obrije). Regrat, koprive, repa, čemaž, redkvice, koleraba, špinača (a ne vsa, nekaj smo morali dodati italijanske) (Ivan Retar, Gozd Reka), listnati radič, sadike zelišč (Romana Jarc, Horjul). Mlad česen (Sopotnik, Portorož). Nedivji šparglji (Kovač, Kranj).

Čakali in dočakali Kerinove jagode!

Tako dobre, da pravzaprav ne potrebujejo nobene dodatne reklame. A bi bil greh ne otvoriti sezone, ko so tiste španske lepotice zasenčile morda res manjše in ne tako bleščeče, a zato toliko bolj okusne slovenske jagode.

Občutljiv kot jagoda!
Vrtne jagode so sila občutljive na napačno vreme in gnilobo, zato je še posebej prav, da poznamo njihov (ekološki) izvor. Le tako smo lahko prepričani, da namesto pesticidov, fungicidov in herbicidov vase vnašamo sadne kisline, vitamine in minerale. Nakatere sorte, ravno tiste najbolj okusne, niso primerne za večdnevni prevoz. No, v Zelenem zabojčku so ravno take, najbolj okusne, saj so en dan obrane, drug dan pa že v  zabojčkih!

Polne vode, a sploh ne vodene
No, s kalorijami res ni, da bi se hvalile. Recimo, da jih pojemo kilogramski zabojček, v tem primeru nam jih podarijo le 270 – slaba novica za aktivne (jih pa pač pojemo več, saj ni problem) in dobra za tiste, ki želijo mimogrede izgubiti kakšen kilogram. Reklame za prijetno shujševalno dieto (več jagod, manj kilogramov – sploh se ne sliši slabo) pa še ni konec. Za sadje vsebujejo zelo malo sladkorja, le dobrih 5% (sladke so pa še vedno), zato pa so polne vode, ki zavzema tudi do 90%. Ta nima kakšnih očitnih zdravilnih sposobnosti, pomembna je pa kljub temu in zelo učinkovito varuje pred poletno dehidracijo.

C vitamin, tega ne more biti preveč (tudi če pojeste priporočeno dozo jagod iz zabojčka, kakšne pol kilograma)
Od vitaminov sejagode pohvalijo predvsem z vitaminom C – skodelica jagod (približno 140 gramov) nas preskrbi s 140% dnevnega priporočenega vnosa. Na srečo je vitamin C vodotopen, zato se presežek enostavno in brez škode izloči z urinom, preostanek pa krepi imunski sistem, deluje kot antioksidant in varuje pred boleznimi srca in ožilja. Skupino znanstvenikov je zanimalo, kakšne so razlike v hranilni sestavi 66 različnih vrst sadja, ki ga uživajo prebivalci Irana (ker so bili znanstveniki Iračani). Sveže jagode so bile nesporne zmagovalke v kategoriji »vitamin C«, saj so ga vsebovale dvakrat več od povprečja. Slaba novica je le, da se vitamin C v jagodah hitro izgublja – že dva dni po tem, ko so bile obrane, naj bi ga jagode vsebovale občutno manj – kar pa je še vedno veliko (tolažba, če nas po kakšnem čudnem naključju že dlje kot dva dni čakajo v hladilniku).

Pa vitamin C še zdaleč ni edini antioksidant v jagodah. Tu so še antocianini, flavonoidi (ti so odgovorni tudi za tisto čudovito rdečo barvo jagod), tanini, resveratrol (zaradi njega je rdeče vino slavno tudiv svetu zdrave prehrane) in elaginska kislina. Ta zadnja je sploh zanimiva, saj so ji več pozornosti namenili šele pred kratkim, po odkritju, da na testnih živalih zavira rast tumorjev. V klinični raziskavi z 48 pacienti, ki so zaradi raka na prostati prejemali kemoterapijo, je dodajanje elagične kisline v prehrano preprečilo nastanek nevtropenije (nenormalnega znižanja števila belih krvničk v krvi), ki je običajna stranska posledica zdravljenja. Če resnično deluje tudi antikarcinogeno in kako, še ni popolnoma jasno, a preveč jagod (in z njimi elaginske kisline) škoditi ne more.

Če dolgo jeste jagode, ste zagotovo dolgoživi!
Tako je rekel tudi francoski pisatelj Fontenelle. Svojo dolgoživost (dočakal je 100 let, po zapiskih neke dame pa je bil pri 92-ih še vedno živahen kot pri 22-ih) je pripisoval prav rednemu uživanju jagod. Švedski botanik Linne ni dočakal tako častitiljive starosti, je pa svoje težave s protinom zdravil z jagodnimi kurami in menda je pomagalo. Majski zeleni zabojčki bi bili obema gospodoma prav gotovo všeč.

Kako jesti jagode, da bodo kar najbolj okusne, to je pa kar hecno vprašanje, mar ne? Zagotovo same in na prazen želodec (na primer eno košarico za zajtrk), takšne bodo prinesle največ blagodejnih učinkov na prebavo in počutje, ker pa ne smemo pozabiti niti na brbončice (in te ponavadi zahtevajo raznolikost okusov), smo lahko tudi bolj domiselni.

Jagode z mandljevo kremo
(vir: D. Cortese: Sadje, moč naravne hrane)
Jagode pustimo cele ali jih narežemo na polovice, nato jih damo v dovolj veliko skodelico. Skodelico zmletih mandljev postopoma zmešamo s pol kozarca jabolčnega soka in po potrebi prilijemo vode, da nastane gosta krema. Vanjo zamešamo naribana jabolka in med ter jo polijemo po jagodah. Okrasimo s tankimi rezinami jagod.

Jagodna solata z rukolo
(http://www.gea.si/kulinarika/jagodna-solata-z-rukolo/)

-400 g jagod
-150 g rukole
-2 pesti kalčkov

Za preliv:
-hladno stiskano sezamovo olje
-limonin sok
- belo vino
- šopek bazilike
- poper, sol

Rukolo razdelimo na 4 krožnike, nanjo naložimo poljubno narezane jagode in kalčke ter pripravimo preliv. Zanj limonin sok zmešamo z vinom, s soljo in poprom, počasi pa dodamo tudi olje. Prelijemo po solati in potresemo še z listi bazilike.

Solata s špinačo in jagodami

(http://okusno.je/recept/solata-s-spinaco-in-jagodami)
-500 g mlade špinače
-500 g zelene solate
-500 g svežih jagod
-1 pomaranča
-2 žlici olivnega olja

Jagode prerežemo na polovice. Zeleno solato natrgamo na manjše lističe in pomešamo s špinačo in jagodami. Pomarančno ožamemo in sok skupaj z oljem prelijemo po solati ter dobro premešamo.

http://www.emeraldinsight.com/journals.htm?articleid=1821797 (raziskava vitamin C)
http://www.cancer.org/Treatment/TreatmentsandSideEffects/ComplementaryandAlternativeMedicine/DietandNutrition/ellagic-acid
http://www.cancertutor.com/Cancer/EllagicAcid.html (elaginska kislina)
http://www.whfoods.com/genpage.php?tname=foodspice&dbid=32#healthbenefits (splošno)

Oh, zelena solata, kakšna dolgočasna rastlina. Nekako vodenega okusa, nezanimivega videza, pa še na vsakem vrtu raste. Pa kaj še! Solata je prav zanimiva radičevka stoterih vrst in okusov, pa tudi na vsakem vrtu ne raste.
Kar pojdite enkrat v tuje kraje, visoko na sever ali nekam blizu ekvatorja – še pogrešali jo boste, našo domačo solato. Tudi na našem delu planeta vzdihujemo za njo tem bolj se zima bliža koncu (nizozemska iz rastlinjaka namesto izpod sonca pač ni vredna svojega imena) in če je po dolgi ne-sezoni še ne pogrešate, je skrajni čas, da jo vzljubite. To je lahka naloga, saj je čas poljedelskih začetkov mimo in solata ni več, kakršna je bila takrat – visoka in grenka.

Majhna, velika, grenka, sladka, modra, trikotna, rdeča, zelena, vseh vrst
Danes obstaja v tolikih različicah, da ni vrag, da vsakdo ne najde svoje. Glavnata solata oblikuje glave (ker je tako okusna, ji odpustimo neizvirnost v imenu), gojijo jo od srednjega veka dalje in se ponuja v množici sort, od maslenke do kristalke. Rezivka namesto glave naredi rozeto, ki jo večkrat porežemo, pri berivki pa lahko pridelek trgamo proti, list za listom.

Nitrati iz rastlinjaka, klorofil izpod sonca
Ker smo se zgoraj obregnili ob nizozemsko solato, ki je zrasla v rastlinjaku, smo dolžni pojasnila. Nič lažjega, že zdrava kmečka pamet bo dovolj. Solata brez sonca pač ni živela srečnega solatnega življenja in pravijo, da smo, kar jemo. Obilica pesticidov in gnojil naredi svoje (resda pripomore tudi k temu, da zraste solata tako lepa in velika), tako je v solati izpod oblačnega neba približno petkrat več nitratov kot v srečnici izpod milega neba. Sami nitrati za človeško telo sicer niso škodljivi, a se iz njih v prebavilih tvorijo toksični nitriti, ki se lahko nadalje pretvarjajo v amoniak. Velike količine nitratov so zato človeku, še posebej pa otrokom, nevarne, saj lahko nitriti povzročijo pojav methemoglobinemije, pri kateri je onemogočeno prenašanje kisika po krvi.

Prostorasla solata je druga pesem. Polna je vitaminov, mineralov, antioksidantov in predvsem vode – te vsebuje več kot 90%. In voda je bistven element življenja, še posebej pa prija poleti, pa čeprav v obliki solate. Hidrira telo in ga ohranja vitalnega, zdravega ter polnega energije. Po mnenju nekaterih (najdlje je segel glas iranskega zdravnika Batmanghelidja) bi lahko bila dehidriranost celo glavni vzrok večine bolezni (kogar zanima, si lahko več prebere v knjigi Your Body’s Many Cries for Water). A nazaj k solati. Poleg tega, da preskrbuje z obilico vode, z vlakninami pomaga k primerni prebavi, z minerali pa odpravlja slabokrvnost in pripomore k optimalnemu delovanju živčevja in mišic. Magnezij je npr. potreben za prenos živčnega impulza do mišic, kalcij je ključen za začetek mišičnega krčenja, od tu naprej igra pri krčenju mišice pomembno vlogo kalij, a vse skupaj ne bi šlo brez cinka, brez katerega ni nevrogeneze, nastajanja novih živčnih celic. Če se sliši zapleteno – ni treba, da je tako. Privoščite si veliko skledo zelene solate, ona ima naštete minerale v malem prstu. Pa to še ni vse.

Z zeleno solato nad rumeno pego
Bolj je zelena, več klorofila ima (o koristnosti tega je nekaj napisanega že pri motovilcu), še eno pomembno barvilo pa je zeaksantin. Nekaj raziskav je povezalo uživanje živil z visokim deležem zeaksantina (in solata to je) z zmanjšano možnostjo za razvoj starostne degeneracije rumene pege v očesu. Bolezen je pogosta med starejšimi (100 obolelih na 100 000 prebivalcev), njeni simptomi pa so zamegljen vid in v končni fazi tudi slepota. Zeaksantin iz solate se v črevesju absorbira in se z HDL molekulami (t. i. »dobri holesterol«) prenaša do očesne mrežnice. Tam deluje kot antioksidant in filter premočne svetlobe ter na ta način varuje pred degenerativnimi spremembami očesa. Zopet torej velja – velika skleda solate na dan, pa ste lahko pomirjeni kar se tiče očesnih bolezni na stara leta.

Ni ravno opij, a to je samo dobro
In tudi sicer ima solata pomirjujoč učinek, delno zaradi potrebe po skrbnem žvečenju (da je del prebave opravljen že v ustih), delno pa zaradi belega mlečka, ki ga vsebuje. Po delovanju je podoben mlečku v makovih glavicah, prav tistemu, iz katerega s sušenjem pridobivajo opij, le da solatni mleček ni strupen in je mnogo blažji.

Solata v solati, jasno!
Ko so na vrsti recepti, se solata najbolje znajde kar sama od sebe. V solati, kjer pa drugje. Z dodatki različnih hladno stisnjenih olj, kisa ali limone in s sezonsko zelenjavo, morda potresena s svežimi ali suhimi začimbami.

Aromatična solata
(vir: D. Cortese: Zelenjava)
V veliko solatno skledo natrgamo liste solate, dodamo na rezine narezano jabolko, več narezanih jagod (še malo potrpimo, pa bodo) in na tanka kolesca narezano čebulo. Narahlo premešamo, začinimo z oljčnim oljem, limoninim in grenivkinim sokom. Priložimo lahko še kak košček grenivke.

Zelena solata z redkvicami
-1 glava zelene solate
-6-8 redkvic
-1/2 skodelice kalčkov
-ščep soli
-olivno olje
-jabolčni kis

Solato natrgamo v skledo, dodamo na kolobarje narezane redkvice, kalčke in začinimo z olivnim oljem, kisom in soljo.