Počitniško zmanjšano povpraševanje, na drugi strani povečana ponudba omogoča lagodne tedne (vsaj kar se tiče logistike). Izjemno kratkoživo sadje (marelice prejšnji teden in fige ta teden) zagotavljajo, da vse skupaj ni preveč preprosto. V tem tednu po dolgem času v malih slovenskih zabojčkih nismo imeli solate; zabojčki ne izgledajo polni, čeprav je njihova teža čisto spodobna. Mali so mali. Mali so, mali.

Tokratni listek prinaša nekoliko samoogledovanja, kaj smo in kaj bi želeli biti. Včasih (no, kar precejkrat) smo si precej všeč, ker smo vam všeč. Prejšnji teden pa nam ni uspelo, zabojčki niso bili blesteči. Precej smo se naučili in še bolj nam je jasno, kaj je naše poslanstvo - dostava kvalitetne ekološke hrane za primerno ceno. Seveda, pri tem sodelujemo s kmeti, ki jih res cenimo in si želimo, da bi jim dobro šlo. Vendar nas v tem prvem letu tržnične cene premetavajo sem ter tja ter občasno korenito spraznijo vaše zabojčke. Naša naloga v prihodnjih mesecih je, da cene postanejo bolj stabilne in da vi vsak teden dobite približno enako količino sadja in zelenjave (seveda pa bodo šparglji še vedno dražji kot krompir). To je izziv za nas, mogoče pa še bolj za naše kmete.
V razmišljujočem tednu smo se v naši hiši navdušili na zelenjavnimi gladkeži (gladkež, gladkeža, pri gladkežu…). Četudi ne marate zelenjave (ali pa vas skrbi, da vaš otrok ali mož poje premalo zelenega), je gladkež pravi način, da jo zakumuflirate v banano, fige, melono. In ste blazno zdravi (seveda jim ne poveste, da je v gladkežu pol glave solate ali pa ojoj, kumare). Takole naredimo domači gladkež:
1 melona, pol solate, pomaranča, jabolko, dva kivija, banana, trije vršički mete z domačega okna. Vse skupaj vržemo v nekaj, kar naredi iz teh sadežev bolj ali manj gladko tekočino (mešalnik, sekljalnik ali pa vztrajno uporabite palični mešalnik). Na zdravje!

Dobavitelji tega tedna so:
• Kmetija Studen, Obrije (solata, mlad česen, kolerabice, stročji fižol)
• Kmetija Štular (kumare)
• Kmetije Fras (bučke, krompir)
• Kmetija Kersnik (zelje)
• Kmetija Kos (solata – za večje zabojčke, mladi korenček)
• Kmetija Štekar (marelice)

Dopolnjeni zabojček sestavimo s slovenskimi, avstrijskimi in italijanskimi eko živili tako, da dobimo čim bolj polne zabojčke.
Seznam kmetov se daljša, kar je dobro; cene so nižje (čeprav so trdovratne, jih je potrebno včasih malce pobezati). Dogovarjamo se tudi s eko kmeti iz zakotnejši koncev. Dobro za zabojčke, dobro za kmete.
Sadje
Po nekajkratnih preobratih (bo ne bo bo bo ne bo bo!) smo dobili Štekarjeve marelice in že nekaj breskev za pokušino. Fige so počasne, pa zanesljivo prihodnji teden (take bolj velike so, 5-6 za kg). Preko Ravnikarja, Sadni vrt, smo dobili slovenske julijske lepotice (hruške), v času pisanja še ne vemo, od katerega primorskega kmeta so.
Greste na počitnice?
Mogoče bi razveselili svojega prijatelja, da bi mu v času počitnic pošiljali vaš zabojček?

Vam preseda sprotno plačevanje?
Pišite nam in dogovorimo se za mesečni račun. Veseli smo vaših plačil na 10100-0047314752 pri Banki Koper (Čarna d.o.o., Runkova 6, Ljubljana), referenca 99 datum dostave številka na dostavnem listku, v osmih dneh.

www.zeleni–zabojcek.si / Facebook / 051 499 396

Ko polnimo pomladne zelene zabojčke, se nam zdijo tako lahki. Čeprav so polni zelenjave, je ta zelena in lahkotna. Tako masa malega zabojčka ni 5 kilogramov, kot jeseni, ampak bolj 3 in malo več. Kar je pa dobro, je to, da je volumen zelenjave večji kot pozimi. Solata, špinača, blitva, vse to tehta kot pero, da pa dober obrok.

V svežini je gotovo zmagal čemaž, ki je v sredo dopoldne še rastel na Boču, v četrtek pa je bil že pri vas! Tudi regrat ni zaostajal več kot nekaj ur. Tudi solata, ki je občutljiva, je bila res fina in sveža. Prvič smo jo pakirali predvsem v papirnate vrečke.
Ker smo temeljito optimirali poti, smo tokrat razvoz zmogli z najmanjšo ekipo doslej (po zabojčku), da ne omenjemo, da smo četrtino zabojčkov razvozili s kolesom in prikolico. Izkazalo se je, da ni le ekološko najsprejemljivejše, marveč po mestu tudi zelo hitro (res pa voznika še danes bolijo noge).

ko bomo veliki, bomo po vsakem pakiranju napisali kaj o njem. Na primer da nas je v tem tednu solata malce razočarala, lepota čemaža pa navdušila. In da je neverjetno zahtevno vse skupaj, če je masa solate ne 600 gramov, kot smo si lepo zamislili, ampak 700 gramov.

Takole raznobarvno zgleda zelje, ena vrsta bo ravno prav za en teden Zelenih zabojčkov! Brokoli (spodaj) izgleda že čisto zaresen in za pojest, no, Boris Fras in njegovi ga bodo še malo negovali, da bo večji, tam nekje od 300 gramov naprej je primerna masa.

Podoben odnos imajo z zeljem in ohrovtom, veselimo se jih in jih čakamo!

Pozimi je potrebno razmišljati, kaj bomo jedli spomladi, poleti, jeseni in tudi prihodnjo zimo.

Pogovarjamo  s kmeti, s katerimi smo izvrstno sodelovali že doslej.  Ker smo letos njihovo letino pojedli kar precej prej kot so načrtovali, bodo posadili in posejali večje površine, da bomo lahko čimdlje in čimbolj raznovrstno polnili Zelene zabojčke.

Zeleni zabojčki, čeprav še mladi in včasih negodni, tako  že žanjejo pozitivne rezultate (včasih se nam zdi, da smo že od nekdaj, no, pa smo šele pet mesecev…).

V prihodnje bomo tako gotovo imeli zelenjavo s kmetije Studen, s kmetije Kersnik, od Milene s kmetije Šlosel ter od Frasa s Primorske. Pogovorjamo se tudi z ostalimi kmeti, tako da bomo dovolj prilagodljivi glede vsebine in količin.

Žalostni smo, ker paradižnikov s posestva Razori ne bo več; junija morajo namreč zapustiti posestvo in verjetno je to konec ekološkega kmetovanja na tem delu Ljubljane, ki je tako blizu, pa vendar prav odbito daleč od civilizacije.

Jabolka bodo še naprej gotovo tudi s kmetije Kastelic, pa še kakšno sadje se bo mogoče pri njih našlo (da niti ne omenjamo ostalih načrtov, ki se nam zdijo tako razburljivi, da bi jih najraje delili z vami, pa še ne smemo….).

Nekaj malega smo se že naučili letos: nekatere zelenjave je preveč na trgu (no, letos predvsem krompirja); za tisto, ki jo je premalo, pa spodbujamo kmete, naj posadijo večje količine.  Polege tega razmišljamo, kako bi na čimboljši način porabili  tudi sadje in zelenjavo bogatih poletnih mesecev, ko je vsega veliko, vi boste na počitnicah, verjetno predaleč,  da bi uživali zabojčke. Pa nasploh, kako bi lahko živila, ki jih nihče ne ceni, predelali v nekaj več vrednega in tako omogočili kmetom boljši zaslužek.

Tako je Peter, Studnov, predvidel dobavo v tem letu:

.

Poleg tega bomo imeli še  pastinak, papriko, paradižnik raznih sort, rukolo, šalotko, črn koren, peteršilj, drobnjak, origano, regrat, brstični ohtovt, brokoli, topinambur ter pozimi kisane zaloge.

Seveda smo odvisni od vremena, kar pa daje vsej zgodbi, imenovani Zeleni zabojček, še poseben čar.

Sneg je pri dostavi resnično prava nadloga. Če pa ima dostavljač veliko časa, je lahko tudi zabava! Pozorni opazovalec za voznico opazi malega zelenega.

Vsak si rad domišlja, da nima konkurence. Tudi mi, občasno.
Seveda pa naše cene primerjajo s cenami v trgovinah. Zakaj je Studnova moka po 1,68€, pri trgovcu pa jo dobite po 1€, tudi eko? verjetno je del tega tudi to, jo oni kupijo pri romunskem proizvajalcu, ki jo proizvede 5000 ton, Studnova Silva pa jo ima 800 kg? Pa da jo Silva zmelje takorekoč a la carte, tik preden jo dostavimo?

Zima nas grize, iz tedna v teden in nas obdaruje s snegom. Kašče imajo še marsikaj, samo bolj količine kot pa raznovrstje. Zato kombiniramo z vsem, kar imajo naši kmetje in upamo, da vam je všeč. Zaenkrat nam gre kar dobro.