Kako dobro skrbeti za svoja prebavila po praznikih in v drugih delih leta
o praznikih, ko pogledamo nazaj nanje, postane masikomu kar malo žal, kaj vse je spravil vase. Utrujenost, napihnjenost, pa občutek tiščanja v trebuhu in nasploh bolj mizerno počutje so razlogi, zaradi katerih bi marsikdo 2. januar na koledarju še vedno rad videl pobarvan rdeče (če v legendi piše, da rdeča pomeni dela prost dan).
Pa ne le po praznikih, tudi sicer so menda prebavne težave pogosta neprijetnost med prebivalci držav z obilno obloženimi prazničnimi in tudi siceršnjimi mizami. Saj ne, da je vzrok enoplasten, rešitev pa le en zabojček stran (morda sto zabojčkov, to bi šlo), a gotovo ima težka, mastna, pretirano sladka hrana – torej takšna, ki je je bilo med prazniki dovolj, v Zelenih zabojčkih pa je nikdar ni – nekaj (morda veliko) pri tem.
Črevo je lahko razdražljivo
10-15% evropske populacije se lahko pohvali (no, ne ravno) s sindromom razdražljivega črevesja, nadležnostjo, za katero še pred leti nihče niti slišal ni. Bolečine v prebavilih, napenjanje, neredno izločanje in takšne stvari, ki jih morda jemljemo premalo resno, vse to združuje omenjeni sindrom. Do 70% nesrečnežev ni nikoli uradno diagnosticiranih, zdravstvo pa si o težavi in predvsem tem, kako jo omiliti, če že ne rešiti ali preprečiti, ni prav na jasnem. Še ena nevšečnost z neprijaznim imenom divertikulitis (vključuje hudo zaprtje, driske, bolečine v prebavilih in celo krvavo izločanje) prizadane do 60. leta 70% prebivalcev v razvitih državah (do 80. leta naj bi srečala že skorajda vse), izboljšanje pa prinese že »zgolj« temeljna sprememba prehrane (glavni vzrok za razvoj bolezni naj bi bilo pomanjkanje vlaknin v prehrani). Tu so še bolezni prebavil z manj zoprnimi imeni (razen če jih poimenujemo z gastroenterološkimi boleznimi), pa povsem nedolžne težave kot so vetrovi ali zgolj občutek, da nekaj tam notri ni v redu.
Novice s Tajvana
Nespodobno bi bilo trditi, da se rešitev za vse omenjene težave skriva v Zelenih zabojčkih, a šment, vse kaže, da je res tako.
Premajhen vnos vlaknin (teh je v sadju in zelenjavi res veliko), pomanjkanje sadja in zelenjave na dnevnem jedilniku, preveč mastne, ocvrte hrane, še posebej živalskega izvora in seveda premalo gibanja (temu pogosto delamo krivico in ga ne oglašujemo, kot mu pritiče, a se tolažimo, da je redna telesna aktivnost pa ja tako samoumevna, da ne potrebuje reklame) – to so ključne besede raziskav, ki se ukvarjajo z rešitvami prebavnih težav. Na Tajvanu so na primer ugotavljali, kaj počnejo ljudje brez prebavnih težav (FGID – functional gastrointestinal disorders) drugače od tistih, ki jih imajo. Velika razlika med njimi je bila v uživanju sadja in zelenjave (zanimivo, manj oz. nič pa v kajenju in kozumiranju alkohola), saj so ga tisti brez težav zaužili več kot tisti s težavami. Zanimivo je tudi, da je bilo več zabeleženih težav med mladimi kot starejšimi in če primerjamo prehrano na Tajvanu nekoč in danes, morda vidimo, kam pes taco moli.
Vlaknine za vse
Če ste zaprti ali pa imate drisko, prav tako poskusite z več sadja in zelenjave. V obeh primerih stara modrost in nova medicinska spoznanja priporočajo več vlaknin (čeprav se to morda sliši rahlo nasprotujoče si). Vlaknine namreč povečajo volumen črevesne vsebine in olajšajo pomikanje vsebine proti izhodu (koristno v primeru zaprtja), hkrati pa nase vežejo vodo (koristno v primeru driske).
GSO
Vlaknine najdemo samo v rastlinah, ni jih v živilih živalskega izvora. Ne le sadje in zelenjava, tudi žitarice, oreščki in semena so dober vir vlaknin. Da pa ni povsem vseeno, kako so bile pridobljene, dokazujejo raziskave, ki povezujejo gensko spremenjene pridelke z naraščajočim številom prebavnih težav, kot so sindrom razdražljivega črevesja, Crohnova bolezen, ulcerativni kolitis in zaprtje. Ena od teorij pravi, da bi bil za takšno stanje lahko kriv t.i. Bt toksin, ki ga proizvaja bakterija Bacillus thuringiensis. Gen za sintezo toksina z genetskim inženiringom vstavijo v željeno rastlino, ki je od takrat dalje neobčutljiva na obžiranje žuželk (te namreč poginejo, ko skupaj z rastlino pojedo tudi Bt toksin). Isti toksin se seveda nahaja v rastlinah tudi, ko jih zaužijemo (čeprav se to zaenkrat dogaja še bolj čez lužo, a se včasih neprijetne stvari razširijo strahovito hitro, sploh če imamo o njih ležerno »vseeno mi je« mnenje) in naj bi povzročal vnetja prebavil. Od tu naprej je zgodba jasna.
Da v zelenih zabojčkih ni gensko spremenjenih živil, to je tudi jasno (no, resnici na ljubo GSO med sadjem in zelenjavo niso prav razširjeni tudi v konvencionalnih vodah, a morda nekoč bodo, takrat se bomo še bolj pohvalili). In da v zabojčkih en, dva, tri ne bo več nobenih živil sploh, za to so dobri recepti (mnoge stvari iz zabojčka se da sicer pojesti tudi kar tako, brez recepta, na primer rdeči ali rumeni korenček, tudi kislo zelje imajo nekateri radi kar tako, pa brokoli in kalčke, pa seveda vse iz sadnega kotička) , tokrat takšni kot običajno – iz sezonskih živil in z veliko vlaknin.
Presenetljivi pire
-500 g krompirja
-200 g jabolk
-200 g sveže repe
-1 kozarec mleka (lahko riževega ali mandljevega)
-2 stroka česna
-sol, muškatni orešček
Krompir, jabolka in repo olupimo ter narežemona velike kose.Kuhamo do mehkega. Pretlačimo, solimo in po želji začinimo z muškatnim oreščkom. Zalijemo še s toplim mlekom in temeljito premešamo. Ponudimo z zelenjavo, zelenjavnim zrezkom ali tofujem.
Kislo zelje s fižolom in krompirjem
– 500 g kislega zelja
-6 srednje velikih krompirjev
-200 g kuhanega fižola
-manjša čebula
-olivno olje
Na olju prepražimo na trake narezano čebulo, ko zadiši, dodamo na kose narezan krompir in ga pražimo do mehkega. Nato dodamo še kuhan fižol in kislo zelje. Dobro premešamo in odstavimo z ognja. Po želji začinimo s soljo, poprom in kumino.
Polenta z jabolki
-300 g polente
-600 g jabolk
-100 g rjavega sladkorja
-120 g masla ali kokosove maščobe
-pol žličke zmletih nageljnovih žbic
-pol žličke cimeta
Polento skuhamo v oslajeni vodi (naj bo nekoliko bolj tekoča). Ko je kuhana, jo polovico prelijemo v namaščen pekač, potresemo z naribanimi jabolki, cimetom, mletimi žbicami in sladkorjem ter prelijemo z drugo polovico polente. Obložimo z maslom ali kokosovo maščobo in pečemo približno 25 minut na 180°C.
O sindromu razdražljivega črevesja:
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16807154
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22982746
http://www.fascrs.org/patients/conditions/diverticular_disease/ (divertikulitis)
Študija na Tajvanu: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23017318
O vlakninah in zaprtju/driski: http://www.webmd.com/digestive-disorders/diarrhea-10/fiber
O GMO in boleznih prebaviL:
http://stellametsovas.com/blog/nutrition/do-gmos-cause-digestive-disorders/
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17346434