Prispevki

 On

Alergije

Alergije in hrana
Čas cvetočih trav, grmov in ostalih proizvajalcev cvetnega prahu je že zdavnaj mimo, čebelice so se skrile v svoje čebelnjake in ose v osirje – tisti, ki ste alergični na kaj od naštetega, si končno lahko zares oddahnete (no, cvetnega prahu res že dolgo ni več). Malce težje se pred alergičnimi reakcijami skrijejo tisti, ki so občutljivi na takšno ali drugačno vrsto hrane. Če se je ljudem pred stotimi leti alergija na hrano zdela nekaj izjemnega, da ne rečemo absurdnega, je danes reč prav pogosta.

O razlikah med alergijo in intoleranco
Imunska reakcija na določeno sestavino določene hrane, tako se alergiji na hrano reče bolj opisno strokovno, pa hkrati še vedno zelo posplošeno. Sem ne spada tako imenovana intoleranca na določeno vrsto hrane, ki ni življensko nevarna, je pa tudi zelo neprijetna in se kaže v obliki prebavnih težav, utrujenosti, bolečin v mišicah, motenj spanja, glavobolov – no, za večino relativno pogostih težav lahko torej okrivimo prehransko intoleranco. Pri alergiji je stvar bolj resna, saj se imunski sistem odzove takoj in burno: nastopijo težave z dihanjem, izpuščaji, otečenost in v skrajnem primeru anafilaktični šok. Pri alergijah na hrano gre pri večini (v približno 90%) za težave z osmimi živili – to so mleko, jajca, ribe, morski sadeži, arašidi in drugi oreški, soja in pšenica. A zakaj so se tako pogoste alergijske težave pojavile zdaj? Nenazadnje mleka in jajc ne uživamo od včeraj, pšenica pa nas spremlja že vse od neolitske revolucije.

O pogostosti alergij
V Ameriki so ugotovili, da so otroške alergije na hrano dvakrat pogostejše, kot so predvidevali. Raziskava, objavljena v Pediatrics, razkriva, da je na različne vrste živil alergičnih približno 8% otrok. V raziskavi je sodelovalo 40 000 mlajših od 18 let. Po besedah The Food Allergy Initiative, organizacije, ki je raziskavo financirala, so pred tem mislili, da je na hrano alergičen 1 od 25 otrok, realnost pa je bližja enemu na 12-13 otrok. Izmed alergičnih jih ima 30% alergijo na več različnih živil.

 

O vzrokih
Teorij o tem, zakaj so alergije v porastu, je več. Na primer ta, da živimo v preveč čistem okolju, zaradi česar se imunski sistem ne razvije, kot bi se mogel – in po nepotrebnem napada nič hudega sluteče: gluten, kazein, albumine, globulin (vsi so beljakovine, zaradi katerih se alergična reakcija sploh sproži). A po drugi strani bi res težko rekli, da nima prstov vmes tudi hrana, navsezadnje gre za alergije nanjo.

Umetna barvila, konzervansi, sladila in nasploh vse, s čimer želimo izboljšati (no, to je že stvar resne debate) hrano. Za mnoge med njimi je bilo ugotovljeno, da povečajo tveganje za razvoj alergij, astme, hiperaktivnosti in celo raka. Še huje: njihova škodljivost ni vezana le na alergijske simptome, kar pomeni, da otrok morda res nima alergije, a njegovo telo še vedno čuti posledice umetnih prehranskih aditivov na kakšen drug, nam neviden način. Predmet raziskav je kot možen vzrok čedalje večjega števila alergij tudi gensko spremenjena hrana.

O gensko spremenjenih vzrokih
Raziskovalci že dolgo sumijo, da bi lahko bil pojav GSO (gensko spremenjenih organizmov) vzrok za naraščajoče število alergij. Marca 1999, kmalu po tem, ko so na angleški trg prispeli izdelki, ki so vsebovali gensko spremenjeno sojo, so v laboratoriju v Yorku zabeležili povečanje alergijskih reakcij na sojo za 50%. Težava GSO je, da vključitev nobega gena v organizem povzroči tudi sintezo nove beljakovine, ki je v tem organizmu do zdaj ni bilo (in je človeški organizem še nikdar v zgodovini človeštva ni srečal). Prav takšne beljakovine pa lahko povzročajo alergijski odziv. Ali bo nova beljakovina, posledica genskega inženiringa, povzročila alergijske reakcije, se vnaprej ne da napovedati. Naša telesa se pač mnogokrat obnašajo drugače kot telesa poskusnih živali, celične kulture in računalniški modeli. Na primer: 89% GS soje na ameriških poljih vsebuje gen iz bakterije, ki kodira beljakovino, ki se v naši prehrani ni znašla še nikoli do zdaj. Za varnost potrošnikov seveda ocenijo potencialno možnost, da bo nova beljakovina povzročila alergije, a vse to so zgolj ocene, ki potrošnikom dejansko bolj malo koristijo.

Kaj pa če…
Če hrana ni gensko spremenjena, če ne vsebuje umetnih barvil in tudi ne umetnih konzervansov (kar potrjujejo naše pomaranče, ki prav rade začno hitro gniti) in tudi kakšnih drugih konzervansov ne (z izjemo kislega zelja, ki ga konzervira sol)? Potem varstvo potrošnikov ni ali pa je minimalno potrebno. Če zaupamo kmetom, da se v prostem času ne igrajo genskih inženirjev v laboratoriju (prostega časa imajo tako ali tako bolj malo) in da njihova špinača ni zelena zaradi kakega umetno sintetiziranega barvila, potem lahko v pridelek zagrizemo s hvaležnostjo namesto skrbi. Vseh alergij hrana, pridelana na zemlji in ljudem prijazen način seveda ne bo odpravila (tudi na Kerinove jagode ste žal lahko alergični, kakšna škoda za vas!), alergije so le preveč kompleksna stvar, ki jo razlaga en kup špekulacij in mešanica različnih faktorjev. A tako nasploh le lahko rečemo: živila iz Zelenega zabojčka alergij ne spodbujajo, prej obratno.

Vsem nesrečnežem, ki so alergijo na jajca, mleko, pšenico, oreščke in kar je še takega, že staknili, posvečamo spodnje praznične recepte.

Piškoti iz oranžne buče (brez jajc, mleka in oreščkov)
-200 g buče hokaido ali muškatne buče (brez lupine)
-230 g rastlinske margarine
-200 g koruzne moke
-250 g pirine moke
-1 dcl javorjevega sirupa
-1 čajna žlička pecilnega praška

Bučo skuhamo na sopari do mehkega. Ohladimo in pretlačimo skupaj z margarinoin javorjevim sirupom. Moko zmešamo s pecilnim praškom in dodamo pretlačeni bučni zmesi. Zamesimo testo in ga med dlanmi oblikujemo v okrogle piškote. Pečemo v pečici, ogreti na 180°C, dokler ne porjavijo.

Korenčkovi piškoti (brez jajc, mleka, oreščkov in glutena)

-2 srednje velika naribana korenčka<
-četrt skodelice vode
-pol skodelice rastlinskega olja
-dve skodelici kokosove moke
-tri četrt skodelice riževe moke
-ščep soli
-žlica cimeta v prahu
-dve žlici agavinega sirupa ali medu

Vse sestavine z roko premešamo v veliki posodi. Maso nato oblikujemo v kupčke, ki jih polagamo na papir za peko in pečemo pri 180°C približno pol ure.

Bučni mafini (brez jajc, mleka, oreščkov in glutena)

-1 skodelica moke brez glutena (prosena, ajdova, riževa, koruzna)
-2 žlici medu
-2 žlici pecilnega praška
-1 žlička cimeta v prahu
-četrt žličke muškatnega oreščka v prahu
-četrt čajne žličke svežega naribanega ingverja
-3/4 skodelice
-ščep soli
-pol žličke sode bikarbone
-1 skodelica muškatne buče, prej skuhane in pretlačene v pire
-pol skodelice rastlinskega mleka
-pol skodelice kokosovega olja
-2 žlici zmletih lanenih semen, namočenih v 5 žlicah vode

Zmešamo moko, pecilni prašek, sodo bikarbono in vse začimbe. Posebej zmešamo še pire iz buče, rastlinsko mleko, zmleta in namočena lanena semena in kokosovo olje. Nato dobro premešamo obe mešanici med sabo, da dobimo gosto testo. Z njim napolnimo modelčke za mafine in pečemo približno pol ure (če so nared, preverimo z zobotrebcem, ki mora ob prebadanju peciva ostati suh).