Če danes nehamo zabojčkati (pa ne bomo), smo spoznali za celo življenje v-čisto-vsakdanjih-dnevih prijaznih ljudi. To je verjetno najboljša plat našega dela (če sploh ne omenjamo, da si lahko naročimo zabojček ali gremo v Shrambo). Všeč nam je, da niso

Takih čustev ob prejemu zabojčka (kar je neke vrste zmaga za zabojčkarje) kot ob prejemu olimpijske medalje ne bomo nikoli vzbudili. Se zdi logično, medalja je le medalja. Pa niti ni tako zelo. Medaljo prejme Vesna ali Teja (ali še kdo

"Žal me prevečkrat moti, da zelenjava ni kakovostna, saj dobim solato ali pa zelje, ki sta že začela gniti ali pa ohrovt z žuželkami. Zadnjič (ne zadnja dobava) sem dobila česen, ki je bil popolnoma zanič. Predvsem pa me moti

Vedno in res vedno se trudimo, da izpolnimo vaša pričakovanja, do zadnjega pereščka solate. In ker je to čisto nemogoče, to zdaj že vemo, zelenjava je čisto preveč nepredvidljiva, nam nikoli ne zmanjka takega dela. In hkrati se trudimo, da

V Oddelek se je zalezla depresije. Spet smo napisali tri listke, skoraj cele, pa je urednik (aka cenzor aka trgalec) vse strgal in nas poslal nazaj na delo. Tako smo se soglasno odločili, da se ne gremo več in da

Zdi se nam, da smo končno ujeli bistvo: spoštovanje je tisto, kar je najbolj pomembno pri našem delu. Če bi mi ne spoštovali vaše odločitve, da bi raje bolje jedli in boste za to dali tudi več svojega denarja, se pri

Čisto zares bo kmalu konec leta 2013. In kot vemo, je vedno pametno, da pogledaš nazaj, da vidiš, kaj vse si naredil narobe, da bi tega več ne ponovil (ali vsaj ne s takim zanosom). Ničesar ne obžalujemo. No, dobro, obžalujemo vse