Prispevki

 On

Česen

O čudežnem zdravilu za vse bolezni
Največje darilo narave, najmočnejše zdravilo na svetu, odžene vse bolezni in mikroorganizme, cenjeno že tisočletja – sliši se kot kakšna poceni reklama za vitaminske tablete, ampak v resnici gre za česen. Vse omenjeno so mu že pripisali in morda so pretiravali (z »največjim darilom narave« vsekakor), še bolj verjetno pa sploh ne. Če tako obupno smrdiš, že mora biti nekaj na tebi ali v tebi, da te imajo ljudje še vedno radi.

Smrdljivo žveplo
Ironija je, da so žveplove spojine, ki česnu in njegovim uživalcem dajejo njegov močan vonj, hkrati snovi, zaradi katerih je česen cenjen. Vseboval naj bi jih vsaj 33 (žveplovih spojin, vse s čudnimi imeni, kot so aliin, salilcistein in, ta zmaga, S-alilmerkaptocistein), a najbolj slavna (ker je najbolj preučevana) je alicin (mimogrede, vsi ti ali-ji pridejo iz latinske imena za česen, Allium sativum). Ko česen stremo, se iz celic sprosti encim alinaza, ki deluje na žveplovo spojino aliin, da se iz nje tvori alicin in prispeva česnov značilni vonj. Ker se encim alinaza in encimi na sploh pri višjih temperaturah uničijo, kuhan česen nima tako močne arome in tudi ne tako zdravilnih učinkov.

Kdo vse ga je imel rad in zakaj
Zdravilnih učinkov, teh ima ogromno. Že od nekdaj ga uporabljajo, v Atenah so ga imeli radi v prehrani, pri zdravljenju in v magičnih obredih, menda pa je bil tudi prvo poživilo vrhunskih športnikov (nekaj strokov česna pred olimpijado naj bi olimpijcem Stare Grčije dalo moči in poguma). Rimljani so ga tlačili vsepovsod, ker so verjeli, da je zdravilo za vse tegobe. Morda so to tudi sami izkusili ali pa so le verjeli na besedo Galenu, ki je česen imenoval za panacejo tedanjega časa, za čudežno zdravilo proti vsem boleznim. Dosti kasneje, ko so se na svetu pojavili vampirji, so v Transilvaniji česen uporabljali za odganjanje teh zlobnih demonov, pri nas pa je bil bolj znan kot odganjalo glist iz prebavnega trakta (menda je bil pri tem tako uspešen, da ni bilo treba nobenih lekarniških pripravkov oziroma zdravil).

V boj! (proti bakterijam)
Med drugo svetovno vojno je bil česen znan kot ruski penicilin, saj je tako uspešno preprečeval bakterijske okužbe ran in s tem povezano odmiranje tkiva. Danes vojn v večini sveta ni, še vedno pa so bakterije, nekatere med njimi še posebej zoprne, če se te lotijo. Ena takih je gotovo MRSA (metilicin rezistentni Staphylococcus aureus), zloglasna mesojeda bakterija, ki oslabele bolnike z odprtimi ranami dobesedno požre pri živem telesu (ja, res se sliši, kot da nalašč dramatiziramo, ampak čisto zares je tako). Za povrh vsega gre za bakterijo, ki je odporna na večino znanih antibiotikov, zato je zdravljenje dolgotrajno in običajno neuspešno (za menda edini antibiotik, ki je deloval, so se že pojavili sevi, ki so nanj odporni). In kaj ima pri vsem tem česen? Od leta 2009 precej, takrat so namreč na Univerzi v Londonu uspešno pozdravili okrog 250 ljudi, ki so (nekateri že več let) krvaveli in trpeli na račun MRSA. Odprte rane so jim oskrbeli s kremami in tabletami z izvlečki česna in bakterija je izginila v dvanajstih tednih, pri večjih ranah pa v osemnajstih. V nasprotju s farmacevtskimi antibiotiki deluje česen (predvidevajo, da spojina alicin) na bakterije na več frontah, zato ima bakterija precej večje probleme z razvijanjem odpornosti nanj (to je zanjo praktično nemogoče, ker bi morala z mutacijami naenkrat zamenjati kar nekaj lastnosti). Je pa žalostna reč, da se po tej uspešni raziskavi o česnu v povezavi z zdravljenjem okužbe z MRSA sploh ni več govorilo, vsaj v znanstvenih krogih ne (osebnih pričevanj o uspešnem zdravljenju pa je internet poln).

V boj! (proti raku)
Odlično se je česen odrezal tudi v raziskavah vpliva na popolnoma drug tip bolezni – raka. Presečna raziskava, ki je analizirala sedem drugih raziskav različnih populacij, je sklenila: več surovega in kuhanega česna je populacijski vzorec pojedel, manj možnosti je imela za razvoj raka na želodcu in danki. Podobno kaže raziskava z nazivom European Prospective Investigation into Cancer and Nutrition, ki še vedno poteka in preučuje vpliv prehrane na razvoj raka pri prebivalcih desetih različnih držav. Tisti, ki jedo več česna, imajo manj možnosti za razvoj raka na črevesju. In če vam to še ni zadosti, so tu še kitajske raziskave (»frequent consumption of garlic and various types of onions and chives was associated with reduced risk of esophageal and stomach cancers«), pa ameriška raziskava iz San Francisca (»pancreatic cancer risk was 54 percent lower in people who ate larger amounts of garlic compared with those who ate lower amounts«) in raziskava iz Francije (»increased garlic consumption was associated with a statistically significant reduction in breast cancer risk«).

Vreden posebne izdaje
Pa to še ni vse! Journal of Nutrition je leta 2006 izdal posebno številko, namenjeno posebej česnu. V njem se je na kupu znašlo več različnih člankov s poročili raziskav, ki so povezale česen z najrazličnejšimi boleznimi in težavami (povezale na način, da jih česen zdravi, se ve). V posebni izdaji so se tako znašli dokazi za že omenjeno protirakavo delovanje (delno so ga pripisali seleniju, ki ga česen tudi vsebuje), preprečuje nastanek krvnih strdkov, varuje pred poapnenjem žil, znižuje nivo slabega holesterola, blažilno deluje na razjede v prebavilih in deluje protibakterijsko.

Ne bomo dolgovezili, poceni reklamni slogani za česen ne obstajajo – vse je res.

http://www.cancer.gov/cancertopics/factsheet/prevention/garlic-and-cancer-prevention

http://www.news.cornell.edu/stories/April06/WCMC_garlic.html

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/10594976

http://www.naturalnews.com/022948_garlic_blood_allicin.html

http://www.allicinfacts.com/

http://lpi.oregonstate.edu/infocenter/phytochemicals/garlic/

http://www.herballegacy.com/Motteshard_Chemical.html

http://www.dailymail.co.uk/health/article-90644/Is-garlic-natures-best-medicine.html