O rastočih trebuhih in zakaj je pomembno, da jih hranimo z ekološko hrano
Še malo, pa bo na njivah zavladal pravi, no, skoraj dolgčas (drobnim živalcam in golazni vseh vrst v zemlji se seveda ne zdi tako). Življenje se bo do pomladi preselilo v shrambe in kleti, nam pa se bo od časa do časa stožilo po dneh, ko je v prijaznem soncu treba opleti vso njivo/vrt. No, ena izjema pa je, ki ji ni prav nič dolgčas, to so ženske vse vrst, večinoma vsaj enkrat v življenju (statistični urad Slovenije pravi, da je to 1,5-krat) – življenje se preseli ne v shrambe in kleti, ampak naravnost v njihove trebuhe (maternice, če smo bolj natančni in manj romantični). Ko v srečkah nosečkah raste novo življenje (če ne prej), se začnejo še posebej zavedati pomembnosti tega, kar jedo.
In prav je tako, saj so one in samo one odgovorne za malice otročiča, ki se razvija v varnem zavetju plodne tekočine. Da bi zrasel zdrav in močan, mora malicati ves čas – za to je narava izumila popkovino – in kakovostno – za to smo izumili Zelene zabojčke. No, resnici na ljubo je za to izumljena vsa ekološko pridelana hrana in je bila izumljena še pred izumom kakšne druge hrane. A danes je žal postalo privilegij, da se lahko hraniš s hrano, ne da bi zraven pogoltnil še kup pesticidov. Če naša odrasla telesa še lahko nekako izmuznejo in ji vsaj delno izločijo, je pri dojenčkih v nosečniškem trebuhu drugače. Hranilne snovi, vključno z morebitnimi pesticidi, dobivajo direktno iz materinega telesa, a nimajo še nobenega svojega mehanizma, kako se ubraniti škodljivih snovi. Nimajo imunskega sistema in takih reči, zato morajo namesto njih toliko bolj paziti mamice.
Kup dokazov
Vse dokaze, zakaj je za nosečnice resnično pomembno, da jedo ekološko pridelano hrano, je na en kup zbral angleški zdravnik po imenu David Bellinger, profesor nevrologije, to je znanosti o živčevju. Poglobil se je v več različnih raziskav, ki so iskale povezavo med prenatalno izpostavljenostjo organofosfatnim pesticidom in kognitivnim razvojem. V eni od raziskav so se na primer ženskam, ki so imele desetkratno povečano količino DAP metabolitov v urinu (enostavno povedano, več organosfosfatnih pesticidov zaužijemo, več DAP metabolitov imamo v urinu), rodili otroci s 4,25 točkami nižjo IQ vrednostjo. V drugi študiji je bil IQ pri enakih pogojih nižji za 1,39 točke. Spet tretja raziskava iz leta 2007 je prenatalno izpostavljenost pesticidov povezala z nepravilnostmi v primitivnih refleksih. To so refleksi, ki se pojavljajo pri dojenčkih in z odraščanjem izginejo (na primer refleks sesanja, refleks prijemanja in refleks šobljenja), so pa pomembni kazalci (ne)pravilnega nevrološkega razvoja.
Ubogi možgani
Z metodo magnetne resonance so spremljali tudi razvoj možganov pri skupini štiridesetih dojenčkov. Polovica jih je bila visoko izpostavljena pesticidom že v času nosečnosti, druga polovica pa ne (izpostavljenost so preverjali z merjenjem metabolitov v urinu). Raziskava se je osredotočila na organofosfatni pesticid klorpirifos (CPF) in ga povezala z nevrološkimi pomankljivostmi v razvoju otroških možganov. Pri dojenčkih, ki so bili izpostavljeni CPF-ju so bile na primer tanjše določene možganske vijuge, drugačen pa je bil tudi razvoj notranjih delov možganov.
Manj besedila, več receptov
Za vse bodoče mamice torej, čimveč sadja in zelenjave, pa čimmanj pesticidov. Ker je tu vse jasno kot beli dan in ni kaj več dodati, lahko sami zase govorijo le še recepti. Taki brez pesticidov, pa z veliko vitamini, minerali in drugimi fitohranili, ki teknejo razvijajočim se človečkom v rastočih trebuhih.
Sladka kakijeva krema – ker so nosečnice pogosto sladkosnede, a običajne sladkarije niso dobre ne zanje ne za otroka
Tri mehke, zrele kakije brez lupine pretlačimo z vilico in jih prelijemo z malce drugačno smetano – naredimo jo tako, da v blenderju ali mešalniku zmešamo 5 žlic kokosove moke, pest namočenih mandljev, 2 žlici kokosovega olja, 3 žlice pretlačenega kakija in toliko vode, da bo nastala gladka krema. Če želimo na koga narediti vtis, v kozarce izmenično nalagamo plast pretlačenih kakijev in »smetane«.
Solata iz kvinoje, pastinaka in rdeče pese – ker so nosečnice včasih slabokrvne, rdeča pesa in pastinak pa sta dobra za te reči (in ker ju je zdaj veliko)
Potrebujemo 4 manjše rdeče pese iz Zelenega zabojčka,
1 pastinak, prav tako iz Zelenega zabojčka,
3 skodelice kuhane kvinoje,
2 žlici olivnega olja brez pesticidov,
1 žlico jabolčnega kisa,
3 žlice drobno nasekljane čebule iz Zelenega zabojčka,
4 žlice praženih nasesekljanih mandljev ali bučnih semen
Pečico segrejemo na 220°C in vanjo zložimo oprano rdečo peso in pastinak, položena na peki papir. Ko sta oba mehka in pečena, po približno eni uri, jo ohladimo in narežemo na manjše kocke. Dodamo kuhano kvinojo, olje, kis in nasekljano čebule, dobro premešamo in potresemo še s praženimi mandlji.
*Opomba: Če se ob naslednjem obisku stranišča ustrašite rdeče barve, se poskušajte spomniti, ali ste zadnjem času jedli omenjeno solato, rdeča pesa se namreč zlepa in zlepa ne razbarva.
Jesenski kolač – ker nosečnice rade tudi pečejo (če ne drugega, vadijo za rojstnodnevna praznovanja, ki bodo postala zelo pomembna)
Sestavine za testo:
ena in pol skodelica polnozrnate pšenične moke
dve žlički sode bikarbone ali pecilnega praška
pol skodelice sladkorja
ščep soli
sok dveh pomaranč
pol skodelice vode
četrt skodelice jogurta (sojinega, če se izogibate mlečnim izdelkom)
Sadna mešanica:
meso dveh zrelih kakijev
eno veliko jabolko
pol žličke cimeta v prahu in ščep ingverja v prahu
malo vode
žlica sladkorja
Jabolko narežemo na koščke (in ga prej nič ne lupimo), ki jih skupaj z vodo, sladkorjem, cimetom in ingverjem v prahu kuhamo približno 10 minut, da se zmehčajo. Dodamo pretlačene kakije brez lupine in damo na stran.
V veliki posodi zmešamo najprej vse suhe sestavine: moko, pecilni prašek, sladkor in sol. V drugi posodi zmešamo tekoče sestavine: pomarančni sok, vodo in jogurt. Slednje zamešamo v mešanico suhih sestavin, da dobimo vlažno maso, vanjo pa nato na hitro zamešamo še sadno mešanico. Vse skupaj naložimo v namaščen pekač in pečemo približno 30-40 minut (preverimo z zobotrebcem). Po koncu pečenja pekač skupaj s kolačem najprej ohladimo in šele nato prevrnemo. Pojemo (če nismo noseči, tudi lahko, a v tem primeru ne za dva).
Viri in dodatne info:
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3339460/
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22547821
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23063069
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16451864