Prispevki

 On

Prav kmalu bodo hruške pituralke :D

Na kratko o hruškah pituralkah, ki so tudi za Zelene zabojčke zrasle pri Rejevih v Goriških Brdih: sorta je avtohtona v Goriških brdih in delu Vipavske doline, v sosednji Italiji pa uspeva v predelih Emilije in Toskane, kakšno so pa tu in tam imeli tudi na Štajerskem (rekli so jim koh).

Žal so jo nove sorte popolnoma izrinile in danes le tu in tam še raste posamezno drevo. Pred 9 leti so Rejevi zagnano posadili 500 sadik, jih precepili na pituralke in čakali. Čakali in vmes že skoraj izgubili upanje v pridelek. Šele letos jih imajo namreč toliko, da jih lahko prodajajo.

Sveže obrane hruškice jedo samo najbolj trmasti (ali lačni), saj imajo grobo zrnato strukturo, bolj malo okusa in trde so. Zato pa so toliko bolj prijetne po medenju, ki ga lahko izpeljemo v hladni shrambi, kjer bodo zdržale do sredine marca, hitreje pa bomo uživali njihovo medeno aromo, če jih spečemo v pečici ali kuhamo v sladkorni vodi / sirupu.

V krajih, kjer so doma pituralke, jih pripravljajo pečene v pečici, kuhane v vinu in sladkorju s kostanjem, klinčki in cimetom, kuhane v sladkorni raztopini in postrežene z malo maslčka in raztopljeno čokolado, iz njih pripravljajo sok in marmelado, sušijo jih in kandirajo, spretne gospodinje pa naredijo iz njih sadno omako za k rdečemu mesu.

Pituralke bodo kmalu, za vzorec smo jih že spekli in komaj čakamo na naslednjo pošiljko!

Takole se dobro godi mladim pituralkam v Brdih.

Dejstva o pituralkah smo povzeli po debati z Rejevimi in po diplomski nalogi Gaje Vlaj na ULBF.