Prispevki

 On

Hujšanje z dobro hrano

Če ste zaradi hladnejših dni, dežja in celo snega (!) že prezebli do kosti, ste morda razmišljali, da bi si omislili nekaj kilogramov maščobe več. No, zabojčkarji se s tem pač ne strinjamo in vas vabimo, da razmislite še enkrat. S kilogramom ali dvema viška še gre, a debelost je resna težava današnjega razvitega sveta. S seboj prinese povišano tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, osteoartritis in astma (tako povzema Wikipedia, z referencami seveda).

Manj kalorij za več hranil
In čeprav so debelost oziroma z njo povezane bolezni vodilne po vzroku smrti v ZDA (in v Evropi ne zaostajamo prav dosti), jih je takoooo enostavno odpraviti, da je stvar smešna in žalostna hkrati. Znanost, medicina, navadni smrtniki in zdrava pamet – prav vsi se strinjajo, da so vzrok debelosti premalo gibanja in preveč hrane z veliko kalorijami, a malo hranili. Če namesto vas ne moremo v pogon, vam lahko ponudimo vsaj slednje. Sadje in zelenjava – manj kalorij za več hranil, boljše ponudbe enostavno ne boste našli (premagata celo dietne napitke).

Sadje, zelenjava in polnozrnate žitarice
Že res, da se zdi znanosti vredno vlagati čas in denar tudi v odkrivanje genetskih vzrokov za debelost, a način življenja in prehrana še vedno veljata za bolj odločilna faktorja. Desetletna španska raziskava, objavljena leta 2008, lepo povzema, da je »optimalna telesna teža povezana z visokim vnosom sadja in zelenjave, vlaknin, nizkomaščobnih mlečnih izdelkov in polnozrnatih žitaric ter nizkim vnosom mesa in mesnih izdelkov, hitre hrane in pripravljenih pijač.« Hkrati so na Universidad Miguel Hernández ugotovili, da ljudje s prekomerno telesno težo uživajo več sladkanih pijač, sladkarij in predelanih mesnih izdelkov, ki vsebujejo veliko nasičenih maščob in trans maščobnih kislin (in da to ni naključje, to so še ugotovili). Za eno leto je skupina udeleženih tudi povišala vnos svežega sadja in zelenjave in končna ugotovitev: možnost debelosti se je znižala, centralna debelost (ki ni nič drugega kot nabiranje maščobe okoli pasu) pa začela izginjati že po šestih mesecih.

Nič novega, saj vemo, a očitno ne tako zelo samoumevno –sicer raziskave sploh ne bi bilo, pa tudi množice drugih na isto temo ne. Na Univerzi v Utahu so se na primer spraševali podobno, »Does Fruit and Vegetable Intake Decrease Risk for Obesity in Children and Adolescents?« Njihov odgovor se glasi: seveda, a le do določene mere in če na račun sadja in zelenjave zmanjšamo količino mastne in procesirane hrane.

Prenos v prakso
Že že, jesti moramo veliko sadja in zelenjave, a kako v to prepričati otroke (in nenazadnje najprej sebe), če pa so brokoli, ohrovt in koleraba tako neokusni? Nobena huda znanost, le okusno jih moramo znati pripraviti, predvsem pa učiti z lastnim zgledom. Super idejo so imeli na primer v nekaterih šolah v čilski prestolnici Santiago. Da bi zmanjšali pojavnost debelosti med šolarji (8-12 let) so običajne šolske prigrizke zamenjali s tankimi rezinami jabolk sorte fuji, ki so jih posušili skupaj z lupino in jih ponudili otrokom namesto manj zdravih piškotov, čokolad in podobne hrane. Kako so jih otroci sprejeli so tudi preverili in ugotovili, da so posušena jabolka postala pravi hit zaradi hrustljave teksture in prijetnega grenkosladkega okusa. In zabojčkarji smo ob tem seveda takoj pomislili: kakšen hit bi bila šele Kasteličeva topaz! Ali pa pečene/kuhane pituralke namesto večernega poobedka, zavitek z endivijo namesto mletega mesa, puding z bučo namesto čokolade in slastni kaki kar tako. Vsega tega je zdaj v izobilju, zato ni izgovorov, da ne bi bilo s kilogrami (maščobe, ne mišic, seveda) ravno obratno.

Recepti za počasno izgubo kilogramov (ker hitra res nima smisla, pa še uživamo ne v njej)

Pečene pituralke
Hruške zložimo v pekač s peclji navzgor in jih do polovice zalijemo z vodo. Po želji del vode nadomestimo z vinom, lahko jih tudi rahlo posladkamo z rjavim sladkorjem ali drugim sladilom. Pečemo jih v pečici dokler se ne zmehčajo in voda izpari. So tako sladke, da so lahko kar namesto sladice.

Oranžni puding
Približno 400 g sezonske buče olupimo in kuhamo ali soparimo do mehkega. Nato jo v kuhinjskem mešalniku ali blenderju zmešamo skupaj s štirimi kakiji (preverimo, da ne vsebujejo koščic!) in žličko vanilije v prahu. Obvezno za preizkus, drugače ne boste verjeli, kako dobro je.

Pita z radičem in gobami (vir: Kulinarika.net)
Potrebujemo za testo: 2 manjša krompirja, 80 g riževe moke, 80 g pirine moke, 1 žlica margarine ali malo mleka, ščep soli.

Potrebujemo za nadev: 300 g radiča, 300 g gob, 3 stroke česna, 3 žlice smetane ali mleka, 1 žličko sladkorja, 2 žlici olivnega olja, ščep soli in popra, timijan ali druge začimbe, po želji nekaj naribanega sira.

Neolupljen krompir skuhamo, ohladimo, olupimo in stlačimo. Pireju dodamu moko in margarino ter zgnetemo v gladko testo, ki naj na hladnem počiva vsaj pol ure.

Vmes na olivnem olju segrejemo sladkor in dodamo radič. Podušimo z nekaj vode in hitro odstavimo z ognja. V drugi posodi na olju porumenimo strt česen, dodamo narezane gobe in dušimo 2 minuti. Nato dodamo radič, smetano, poper in sol, premešamo in odstavimo. Testo zvaljamo med 2 listoma peki papirja, približno na debelino 0,5 cm. Odstranimo zgornji list papirja, prestavimo v pekač ali ognjevarno posodo (zavihamo robove, kot se spodobi za pito) in nanj razporedimo nadev. Po želji po vrhu potresemo še nekaj naribanega sira. V pečici pečemo na 180 stopinj od 20 do 30 minut.

Medicina o debelosti:

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMH0004552/

Španska raziskava: http://www.nature.com/oby/journal/v16/n3/full/oby2007121a.html

Raziskave:

http://www.nature.com/oby/journal/v16/n3/full/oby2007121a.html

http://digitalcommons.usu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1023&context=honors

http://cals.arizona.edu/nutrition/sites/cals.arizona.edu.nutrition/files/pubs/Hingle-Relationship.pdf

Jabolčna malica v Čilu:

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23094526

O debelosti in astmi:

http://www.medicalnewstoday.com/releases/24118.php