Tako dobre, da pravzaprav ne potrebujejo nobene dodatne reklame. A bi bil greh ne otvoriti sezone, ko so tiste španske lepotice zasenčile morda res manjše in ne tako bleščeče, a zato toliko bolj okusne slovenske jagode.
Občutljiv kot jagoda!
Vrtne jagode so sila občutljive na napačno vreme in gnilobo, zato je še posebej prav, da poznamo njihov (ekološki) izvor. Le tako smo lahko prepričani, da namesto pesticidov, fungicidov in herbicidov vase vnašamo sadne kisline, vitamine in minerale. Nakatere sorte, ravno tiste najbolj okusne, niso primerne za večdnevni prevoz. No, v Zelenem zabojčku so ravno take, najbolj okusne, saj so en dan obrane, drug dan pa že v zabojčkih!
Polne vode, a sploh ne vodene
No, s kalorijami res ni, da bi se hvalile. Recimo, da jih pojemo kilogramski zabojček, v tem primeru nam jih podarijo le 270 – slaba novica za aktivne (jih pa pač pojemo več, saj ni problem) in dobra za tiste, ki želijo mimogrede izgubiti kakšen kilogram. Reklame za prijetno shujševalno dieto (več jagod, manj kilogramov – sploh se ne sliši slabo) pa še ni konec. Za sadje vsebujejo zelo malo sladkorja, le dobrih 5% (sladke so pa še vedno), zato pa so polne vode, ki zavzema tudi do 90%. Ta nima kakšnih očitnih zdravilnih sposobnosti, pomembna je pa kljub temu in zelo učinkovito varuje pred poletno dehidracijo.
C vitamin, tega ne more biti preveč (tudi če pojeste priporočeno dozo jagod iz zabojčka, kakšne pol kilograma)
Od vitaminov sejagode pohvalijo predvsem z vitaminom C – skodelica jagod (približno 140 gramov) nas preskrbi s 140% dnevnega priporočenega vnosa. Na srečo je vitamin C vodotopen, zato se presežek enostavno in brez škode izloči z urinom, preostanek pa krepi imunski sistem, deluje kot antioksidant in varuje pred boleznimi srca in ožilja. Skupino znanstvenikov je zanimalo, kakšne so razlike v hranilni sestavi 66 različnih vrst sadja, ki ga uživajo prebivalci Irana (ker so bili znanstveniki Iračani). Sveže jagode so bile nesporne zmagovalke v kategoriji »vitamin C«, saj so ga vsebovale dvakrat več od povprečja. Slaba novica je le, da se vitamin C v jagodah hitro izgublja – že dva dni po tem, ko so bile obrane, naj bi ga jagode vsebovale občutno manj – kar pa je še vedno veliko (tolažba, če nas po kakšnem čudnem naključju že dlje kot dva dni čakajo v hladilniku).
Pa vitamin C še zdaleč ni edini antioksidant v jagodah. Tu so še antocianini, flavonoidi (ti so odgovorni tudi za tisto čudovito rdečo barvo jagod), tanini, resveratrol (zaradi njega je rdeče vino slavno tudiv svetu zdrave prehrane) in elaginska kislina. Ta zadnja je sploh zanimiva, saj so ji več pozornosti namenili šele pred kratkim, po odkritju, da na testnih živalih zavira rast tumorjev. V klinični raziskavi z 48 pacienti, ki so zaradi raka na prostati prejemali kemoterapijo, je dodajanje elagične kisline v prehrano preprečilo nastanek nevtropenije (nenormalnega znižanja števila belih krvničk v krvi), ki je običajna stranska posledica zdravljenja. Če resnično deluje tudi antikarcinogeno in kako, še ni popolnoma jasno, a preveč jagod (in z njimi elaginske kisline) škoditi ne more.
Če dolgo jeste jagode, ste zagotovo dolgoživi!
Tako je rekel tudi francoski pisatelj Fontenelle. Svojo dolgoživost (dočakal je 100 let, po zapiskih neke dame pa je bil pri 92-ih še vedno živahen kot pri 22-ih) je pripisoval prav rednemu uživanju jagod. Švedski botanik Linne ni dočakal tako častitiljive starosti, je pa svoje težave s protinom zdravil z jagodnimi kurami in menda je pomagalo. Majski zeleni zabojčki bi bili obema gospodoma prav gotovo všeč.
Kako jesti jagode, da bodo kar najbolj okusne, to je pa kar hecno vprašanje, mar ne? Zagotovo same in na prazen želodec (na primer eno košarico za zajtrk), takšne bodo prinesle največ blagodejnih učinkov na prebavo in počutje, ker pa ne smemo pozabiti niti na brbončice (in te ponavadi zahtevajo raznolikost okusov), smo lahko tudi bolj domiselni.
Jagode z mandljevo kremo
(vir: D. Cortese: Sadje, moč naravne hrane)
Jagode pustimo cele ali jih narežemo na polovice, nato jih damo v dovolj veliko skodelico. Skodelico zmletih mandljev postopoma zmešamo s pol kozarca jabolčnega soka in po potrebi prilijemo vode, da nastane gosta krema. Vanjo zamešamo naribana jabolka in med ter jo polijemo po jagodah. Okrasimo s tankimi rezinami jagod.
Jagodna solata z rukolo
(http://www.gea.si/kulinarika/jagodna-solata-z-rukolo/)
-400 g jagod
-150 g rukole
-2 pesti kalčkov
Za preliv:
-hladno stiskano sezamovo olje
-limonin sok
– belo vino
– šopek bazilike
– poper, sol
Rukolo razdelimo na 4 krožnike, nanjo naložimo poljubno narezane jagode in kalčke ter pripravimo preliv. Zanj limonin sok zmešamo z vinom, s soljo in poprom, počasi pa dodamo tudi olje. Prelijemo po solati in potresemo še z listi bazilike.
Solata s špinačo in jagodami
(http://okusno.je/recept/solata-s-spinaco-in-jagodami)
-500 g mlade špinače
-500 g zelene solate
-500 g svežih jagod
-1 pomaranča
-2 žlici olivnega olja
Jagode prerežemo na polovice. Zeleno solato natrgamo na manjše lističe in pomešamo s špinačo in jagodami. Pomarančno ožamemo in sok skupaj z oljem prelijemo po solati ter dobro premešamo.
http://www.emeraldinsight.com/journals.htm?articleid=1821797 (raziskava vitamin C)
http://www.cancer.org/Treatment/TreatmentsandSideEffects/ComplementaryandAlternativeMedicine/DietandNutrition/ellagic-acid
http://www.cancertutor.com/Cancer/EllagicAcid.html (elaginska kislina)
http://www.whfoods.com/genpage.php?tname=foodspice&dbid=32#healthbenefits (splošno)