S cikorijo je sama zmeda. Tista divja rastlina z modrimi cvetovi, ki raste povsod in sliši na ime potrošnik, je cikorija. Ampak cikorija je tudi sorta radiča, katalonski radič se ji reče. Za povrh so z nazivom cikorija Američani okitili še solatno sorto endivija, tudi vitlof (belgijski radič) najdemo na internetu pod imenom cikorija. Ja, tudi nas je množica istih imen, a različnih oblik zmedla, pa smo uspeli za silo razvozlati klobčič.
Takole je: divja cikorija (Cichorium intybus) je tista, ki nastopa v naši ljudski pesmi (Naša mati kuha kafe, iz same cikorje, same cikorje…). Endivija in vitlof sta pač endivija in vitlof in spadata v isto botanično družino radičevk. Katalonski radič (Cichorium intybus var. foliosum), ta je šele zares pomemben, prihaja namreč iz Zelenega zabojčka…
Kot regrat
…In to še ni vse, tudi zelo zelo grenak je. A kljub temu potencialno okusen, le pravo količino in kombinacijo je treba zadeti (več pod recepti). Se splača, ker zdrav pa je, o tem ni dvoma. Grenak okus praviloma vedno kaže na prisotnost snovi, ki pozitivno vplivajo na organizem. Krepijo jetra in žolčnik, spodbujajo prebavo, čistijo sečila in podobno. Pri katalonskem radiču je to, kakor pri ostalih sortah radiča, grenčina intibin. Intibin vsebuje tudi regrat, kateremu je katalonski radič pravzaprav zelo podoben, tako po ostalih sestavinah kot po okusu in možnostih priprave. Oba vsebujeta obilje mineralov, med njimi kalcij, magnezij, železo, cink in mangan, od vitaminov predvsem tiste B skupine, od barvil pa jima družbo delata klorofil in antocianini.
Dobra stara cikorija
Ljudsko zdravilstvo (ki je seveda kdaj tudi kiksnilo mimo, še večkrat pa sploh ne) je bolj kot katalonski radič poznalo njegovega prednika, že omenjeni potrošnik. In ker sta obe vrsti tako zelo sorodni in se po hranilnih vrednostih ne razlikujeta bistveno, bi lahko lastnosti ene pripisali tudi drugi. Za cikorijo so naše babice vedele, da ima močno pozitivne učinke na zdravje jeter, uporabljali so jo za čiščenje sečnih poti (in to čeprav za intibin še niso slišali), za zbijanje vročine in za pregon glist iz telesa. O čaju iz nadzemnih delov divje cikorije pa so zapisali: »Vsaki pot zjutrej, zvečer in opoldan vsaki bart dva lota popiti, da moč želodcu in sercu in vso spečenino vzame. Ravno tako piti, je dobro pred kugo in vročino obvarvati se.« (vzeto iz Padarskih bukev). Čeprav je kuga mimo, takšen čaj gotovo ne more škoditi, le potrošnik naberimo kje v naravi, stran od prometne ceste (kjer ga je tudi cel kup). Menda tudi povečuje tek, celo tako zelo, da se nam bo stožilo njegovega gojenega sorodnika iz Katalonije (za šalo in prav nič zares, naš katalonski radič je namreč izključno in garantirano iz Slovenije).
Že res, da katalonski radič, ko prvič zagrizemo v njegovo grenkobo, ne obljublja veliko. A če se še sami malo potrudimo (on se je že, da je vzklil, vzgojil svoj intibin in zrasel tako velik), se utegnemo prav spoprijateljiti. Morda z mladimi listki v solati (pride bolj v poštev za tiste, ki ga imaste na vrtu), na podoben način kot z regratom ali v zelenjavni prilogi. Idej ni tako malo, kot se zdi na prvi pogled, saj pride v poštev vse, kar pride v poštev za rdeči radič in regrat. Če listi niso mladi in nežni, jih bo treba toplotno obdelati, tako izgubijo na grenčini in postanejo prav okusni. Spodaj nekaj predlogov s Kulinarike.net (oni že vedo).
Cikorija v limoninem soku
Cikorijo (približno 3 šope) temeljito očistimo ter jo narežemo na 5-10 cm dolge palčke. V vodi kuhamo približno 7 minut. Odcejeno cikorijo solimo ter pustimo, da se popolnoma ohladi. Ohlajeni oziroma hladni cikoriji dodamo olje in sok treh limon. Pred serviranjem jo shranimo v hladilniku za uro ali dve.
Cikorija kot priloga
Poljubno količino cikorije na hitro blanširamo in začinimo z olivnim oljem in začimbami po želji. Namesto blanširanja jo lahko tudi podušimo na olju ali vinu, še bolj okusna pa bo, če ji dodamo črne olive. Okusna in lahka zelenjavna priloga.
Cikorija s čičeriko
(recept brez natančno navedenih količin – za tiste, ki delajo po občutku)
Skuhano čičeriko zabelimo z olivnim oljem, dodamo majaron, rožmarin, timijan, sol in poper ter jo zmeljemo v kuhinjskem mešalniku. Na olivnem olju nato posteklenimo čebulo, dodamo cikorijo (vključno z belim delom stebel) in jo zdušimo s česnom. Solimo in popramo po okusu, nato cikorijo naložimo v ognjevarno posodo, jo prekrijemo s čičerikinim pirejem in vse skupaj potresemo z mešanico pamezana, drobtin in mletih mandljev. Zaključimo s kosmi masla in zapečemo v pečici.