Koprive poznamo vsi, po eni strani se jih izogibamo (nihče noče z nago ritjo v koprive), spet po drugi so že naše in pred njimi njihove babice vedele za cel kup koristnih reči, za katere jih lahko uporabimo. Na primer: kogar opeče kopriva, ne bo deležen revme na stara leta, nabiramo in sušimo jih za čaj ali pa uporabljamo kot naravno gnojilo. Rastejo v izobilju povsod tam, kjer je prisoten človek – s svojimi (naravnimi) odpadki človek in njegove živali povečujejo delež fosfatov in nitratov v prsti, kar pa so idealni pogoji za rast koprive.
S koprivo na bolezni vsepovsod po svetu
Svoje mesto je kopriva našla v ljudski medicini po celem svetu. Za blaženje težav vseh tipov (revma, vnetja, bolezni dihal, globoke rane in še in še) so jo uporabljali staroselci v Evropi, Braziliji, Peruju, Severni Ameriki in na Bližnjem Vzhodu. Škoda, da je danes ne cenimo več, ko pa raste povsod in zastonj, pa še neznansko koristna je.
Tudi znanstveniki prikimavajo
To so potrdili tudi znanstveni radovedneži, ki so njeno hranilno sestavo preučili od A do Ž. V 100 gramih listov koprive so namerili čez 100 mg vitamina C (včasih celo do 200 mg), kar je desetkrat več kot v enaki količini jabolk in trikrat več kot v limonah. V opaznih količinah so prisotni še provitamin A, vitamini B2, B3 in K, od mineralov pa se koprive ponašajo s selenijem, železom, magnezijem, cinkom, manganom, bakrom in borom. Sveži listi vsebujejo za zelenjavo visokih 7% beljakovin in okoli 20% vlaknin, veljajo pa tudi za enega najbojših virov klorofila (okrog 4,8 mg na gram posušenih listov).
Žgalni laski na spodnji strani listov in steblu, zaradi katerih s koprivami ravnamo v rokavicah, vsebujejo mravljično kislino, histamin in acetilholin, snovi, ki povzročajo lokalne vnetne odzive, pri uživanju pa na telo nimajo toksičnega vpliva (no, če bi pojedli za celo nogometno igrišče kopriv, bi veljalo razmisliti tudi o tej možnosti, tako pa…).
Lahko kar nad golo kožo
V zdravilne namene so koprive, od korenin do listov, zanesljivo uporabljali že stari Egipčani in Grki. Hipokrat in njegovi učenci so zabeležili 61 zdravilnih pripravkov iz kopriv, med njimi je bilo eno najpreprostejših kar polaganje svežih listov na golo kožo, ki so ga kasneje prakticirali tudi rimski vojaki in se na ta način greli v mrazu. Podobno pekočo kuro so tudi v naših krajih priporočali proti revmi in kar je še takih bolečin v sklepih.
Pomagajo pa tudi manj pekoče
Prav blažilni učinek uživanja koprivnih pripravkov na revmatizem in artritis je tisti, ki najbolj zanima tudi znanstvenike. Opravljenih je bilo že kar nekaj študij na to temo, omenimo le tisto iz leta 1998, ko je v odprti klinični raziskavi sodelovalo 219 pacientov z artritisom. Namen raziskave je bila primerjava med blažilnim vplivom koprive in protivnetnega zdravila. Polovica pacientov je prejemala poln odmerek zdravila, pri ostalih pa so polovico odmerka nadomestili s soparjenimi listi koprive. Ostala prehrana je v obeh skupinah ostala nespremenjena. Rezultati so pokazali, da je imelo prejemanje polnega odmerka zdravila popolnoma enak učinek na blaženje artritičnih težav kot polovica z dodatkom kopriv. Že prej so v posebni raziskavi dokazali, da samo polovica zdravila sama nima učinkov na izboljšanje stanja pri pacientih z artritisom. (članek Rob McCaleba, 1998)
Domnevajo, da ima kopriva ugoden učinek na izboljšanje težav s sklepi in kostmi zaradi visoke vsebnosti minerala bora. V 100 gramih koprive ga je več kot 2-3 mg (kar je dnevna priporočena vrednost za ta mineral), bor pa v telesu skrbi za zadostne količine kalcija v kosteh in igra ključno vlogo v hormonalnem sistemu, ki je prav tako tesno povezan z zdravjem kosti in sklepov.
Ne le, ko nas muči revma, že veliko prej se lahko spomnimo na koprivo in poskrbimo, da do revme sploh ne pride. Seznam težav, pri katerih pomaga po izročilu ljudske medicine (mnogi vplivi so bili potrjeni v kliničnih raziskavah), je dolg. Med drugim posredno odpravlja spomladansko utrujenost tako, da zdravi slabokrvnost – kako tudi ne, ko pa je bogata z minerali, še posebej z za kri pomembnim železom. Absorbcija slednjega je še povečana s hkratno prisotnostjo vitamina C. Nadalje ima kopriva diuretičen učinek, dokazan z nemškimi študijami na živalih, stimulativno deluje na limfni sistem in tako podpira odplavljanje odpadnih produktov metabolizma skozi ledvica, niža krvni sladkor, pomaga pri vnetjih sečil in zaustavlja lokalne krvavitve. Koprivni pripravek se tradicionalno uporablja tudi za blažitev senenega nahoda, prav z alergijami in vplivom koprive nanje se je ukvarjala tudi Nacionalna fakulteta za nevropatsko medicino v Portlandu (Oregon, ZDA). V dvojno slepi študiji z 98 pacienti, ki so trpeli za alergijskim rinitisom (vnetje sluznice v nosu zaradi alergijskega odziva na določene snovi v zraku), so primerjali posušeni ekstrakt koprive s placebom. Rezultati so pokazali, da so se simptomi rinitisa pri pacientih, ki so prejemali koprivni ekstrakt, očitno bolj omilili kot pri pacientih na placebu.
Spomladi je čas za njih
Koprive so najboljše spomladi, ko imajo za rast na voljo obilo sonca, to pa pomeni več klorofila, karotenoidov in ostalih hranil. Ko preidejo v fazo cvetenja, vsebujejo listi kristalčke s kremenom, ki lahko dražijo izločalne poti. Poganjke uživamo presne ali pa jih zakuhamo v različne jedi.
Od teorije k praksi!
Špinača iz kopriv
-1 kg kopriv
-3 stroki česna
-žlička masla ali druge maščobe
-sol in poper
-nariban muškatni orešček
Koprive operemo in blanširamo. Na maščobi prepražimo na drobno narezan česen,ki mu dodamo odcejene in na drobno sesekljane koprive. Kuhamo dobrih pet minut, solimo, dodamo muškatni orešek in poželji tudi popramo.
Napitek s koprivami
-2 topaz jabolki
-3 dcl vode, jabolčnega ali drugega soka
-pest ali dve kopriv
-pol žličke cimeta v prahu
Vse skupaj premešamo v blenderju.
Koprivna juha
– 20 dag koprivnih listov
– 1/2 litra zelenjavne jušne osnove
– sol in poper
Liste koprive dobro operemo ter jih na hitro blanširamo. Nato jih s paličnim mešalnikom spremenimo v gosto kašo.
V posodi zavremo jušno osnovo in vmešamo koprivno kašo. Juho po potrebi zgostimo, solimo in popramo.
Vir: http://www.ekomagazin.si/Recepti/Recepti/Koprivna-juha.html Viri:
Viri:
http://www.herballegacy.com/Vance_Medicinal.html
http://www.herballegacy.com/Vance_Chemical.html
http://en.wikipedia.org/wiki/Stinging_nettle
http://www.rain-tree.com/nettles.htm
D. Cortese: Divja hrana. Kmečki glas, 1995, Ljubljana.