Prispevki

 On

Koromač

S koromačem do ognja, pa tudi nad vetrove

Koromač, Foeniculum vulgare, je rastlina izrazitega, a (večini) prijetnega vonja. Najbolj domače se počuti ob obalah Mediterana, saj od tam tudi prihaja in ji zato prijajo predvsem suha, topla tla. Ker ob morskih obalah skupaj s koromačem že od nekdaj živijo tudi pesniki, ima svoje mesto tudi v grški mitologiji – menda naj bi Prometej bogovom ukradel ogenj prav s steblom koromača, verjetno takim, že starim in malce olesenelim, ko za v solato res ni več bil. Če bi ga pustil še malo rasti, bi koromač razvil semena, ki so v naših kuhinjah morda bolj poznana in uporabljana kot svež koromač. Zelo radi jih imajo tudi v zdravilstvu, saj njihov poparek blaži prebavne krče in odpravlja vetrove, v Indiji pa ga uporabljajo za krepitev vida in zanimivo, tudi stari Rimljani so koromač imeli za začimbo zdravja oči.

Krči? Do 5 ur manj otroškega joka!
Učinkovitost odganjanja prebavnih krčev so dokazali v dvojni slepi študiji, kjer je 125 dojenčkov s koliko prejemalo bodisi placebo bodisi izvleček koromačevih semen (12 mg dnevno na kilogram telesne teže). Rezultati so bili obetavni – pri 40% tistih, ki so prejemali pravi izvleček, so se krči umirili, medtem ko se je v placebo skupini to zgodilo le pri 14% dojenčkov. V isti raziskavi so ocenjevali tudi čas krčevitega joka (predpostavljeno, da je bil jok posledica prebavnih krčev). Dojenčki v placebo skupini so v povprečju jokali 12 ur na teden, dojenčki v skupini, ki je prejemala koromačev izvleček, pa 9 ur.

Koromač tudi v alkoholu, tobačnih izdelkih, verjetno bolj koristen kar sam
Podobno aromo in sestavo kot semena ima sveža rastlina, ki je med zelenjavo res posebnež. Njenih belih, pri dnu odebeljenih steblov res ne moremo zgrešiti, saj tvorijo tako očiten nadzemni »gomolj«, da jim ga še nadzemna kolerabica zavida. So sočni in prijetnega sladkastega okusa, nič manj užitni pa niso zeleni listki, ki iz njih poganjajo. In prav ves koromač je poln samih super stvari, na primer vitamina C, kalija, mangana, vlaknin in folatov. Poln aromatičen okus mu daje anetol, ki daje okus tudi janežu (res sta si po okusu malce slična), zvezdastemu janežu, mirti in sladkemu korenu (če še niste slišali zanj, ste ga pa zagotovo že okusili, njegovi izvlečki se namreč pogosto uporabljajo pri izdelavi sladkarij, piva, žganih pijač in tobačnih izdelkov – pa ne razumite narobe, nič od omenjenega ne oglašujemo in ne priporočamo).

Kandida? Salmonela? Tu je doma koromač, zbogom!
Anetola nimajo rade bakterije, deluje antibakterijsko, prav tako ga ne marajo glive, kvasovke in paraziti (super, bo pa za nas več ostalo).Poleg tega, da anol že sam po sebi deluje, hkrati še okrepi antibakterijsko in antiglivno delovanje nekaterih fitokemikalij, npr. poligodiala. In tako so dokazali, da odžene Saccharomyces cerevisiae (kvasovka, ki jo sicer zaposlujejo v pivovarnah, da iz ječmena, sladkorja, hmelja in vode dela pivo), Candido albicans (ko se preveč namnoži v črevesju, je hudo) in tudi Salmonello enterico (salmonelo pa menda vsi poznamo).

Mogoče celo afrodiziak? Tudi sveta Hildegarda ga hvali!
Anetol deluje tudi kot blag fitoestrogen. Fitoestrogeni so naravne snovi, ki so po zgradbi podobne ženskemu spolnemu hormonu estrogenu. Koromač je zato še posebej blagodejen za ženske v menopavzi, ki jim je nivo estrogena močno upadel, znan pa je tudi kot afrodiziak (no ja, to resda rečejo za skoraj vsako drugo živilo, a pri koromaču bi znalo res biti kaj na tem).

Sveta Hildegarda iz Bingna (to je v Nemčiji), ki je predvsem v zeliščarstvu ena najopaznejših osebnosti srednjega veka, je o koromaču prav tako zapisala same lepe reči. Da je odličen za krepitev oči, živčevja, prebavil, srčne mišice in da smo, če jemo veliko koromača, veseli. No, mi smo veseli že tako ali tako (in upamo, da tudi vi), a preventiva v obliki svežega koromača ne more škoditi. Poskusimo lahko na primer takole:

Vesela solata za 4 (še ne) vesele osebe
-2 veliki kumari
-1 koromač
-1/2 čebule
-2 žlici limoninega soka
-2 žlici hladno stisnjenega olivnega olja
-orehova jedrca
-ščep soli

Naredimo, kar nam veli zdrava pamet – narežemo koromač, kumari in čebulo, premešamo skupaj z ostalimi sestavinami in, seveda, pojemo. Solata bo še bolj vesela, če ji dodamo pretlačen zrel avokado.

Koromač razpolovimo in ga v slanem kropu kuhamo nekaj minut (lahko tudi v pari), vendar tako, da še ostane čvrst. Nato razpolovimo še polovički in četrtinke položimo v rahlo namaščen glinen pekač z rezanimi stranmi navzgor. Posujemo s ščepom popra in naribamo malo muškatnega oreščka, potresemo s štirimi žlicami ribanega parmezana, večji ljubitelji sira pa bodo na vrhu položili več rezin sira, ki se lepo topi (npr. raclette). Pečemo 20 minut pri 200 stopinjah.

Rižota s koromačem in artičokami

2 artičoki
-1 korenček
-1 čebula
-1 koromač
-sol

V litru in pol vode skuhamo korenček, čebulo, 1/4 glavice koromača (ostalo prihranimo) in očiščeni ter na pol prerezani artičoki. Rahlo solimo in kuhamo približno 20 minut, da se artičoka zmehča. Na olivnem olju prepražimo čebulo in ji, ko postekleni, dodamo riž. Zalivamo ga z zelenjavno vodo, ki je nastala pri kuhanju zelenjave. Od zelenjave, ki smo jo kuhali, obdržimo artičoko, ostale na zavržemo, ampak porabimo za kaj drugega, npr. v solati ali kakšni drugi juhi. Malo pred koncem kuhanja dodamo rižu skuhani in na četrtine narezani artičoki in na rezine narezan svež koromač, ki nam je ostal na začetku. Po želji še solimo in dodamo curek ali dva olivnega olja.

Koromač v pečici
Koromač razpolovimo in ga v slanem kropu kuhamo nekaj minut (lahko tudi v pari), vendar tako, da še ostane čvrst. Nato razpolovimo še polovički in četrtinke položimo v rahlo namaščen glinen pekač z rezanimi stranmi navzgor. Posujemo s ščepom popra in naribamo malo muškatnega oreščka, potresemo s štirimi žlicami ribanega parmezana, večji ljubitelji sira pa bodo na vrhu položili več rezin sira, ki se lepo topi (npr. raclette). Pečemo 20 minut pri 200 stopinjah.

Oba recepta s kulinarika.net.

Oznake: