Listek iz zabojčka 10 (2013)

 Bilo nas je petnajst, kar je že dolgo znano, da je več kot dovolj, da se kaj dobrega naredi (viri: Hobit, tudi Sveto pismo, to sicer ne neposredno, a vemo, da je trinajst bilo res nesrečno). Petnajst kmetov in zabojčkarjev, ki bi zmogli prebiti ta začarani krog cene in pridelave.
Ker kmetje nimajo posebnih strojev za pridelavo vrtnin in opravljajo večino del ročno, je slovenska ekološka hrana dražja. Ker je dražja in ker je je malo, jo kupujejo predvsem tisti, ki jo iščejo in cenijo lokalno pridelano hrano ter ki so pripravljeni zanjo več plačati. Vsi ostali pa kupujejo cenejše italijansko korenje (in vse ostalo, jasno). Tako kmetje iz leta v leto pridelujejo dražjo, ročno pridelano hrano (in ker je povpraševanje vedno večje in pridelava ne sledi, tudi vse prodajo). Ker če bi pa kupili stroj (za pobiranje in čiščenje korenja, recimo), bi pa lahko pridelali mnogo več korenja, ki bi ga pa seveda morali skladiščiti in prodati. Tega korenja bi bilo toliko, da ga niti v zabojčke ne bi mogli spraviti, kaj šele na stojnici prodati.
No, to je pa to, imeli bomo preveč korenja, ker le tako bomo lahko znižali ceno pridelave in tako tudi končno ceno korenja (ker mi smo za nižanje cene hrane na osnovi nižanja cene pridelave, strojev se ne bojimo).
No, in zato smo naredili zadrugo, da prodamo vse to korenje, ki ga bodo pridelali mnogo več kot pretekla leta (mogoče že kar letos s kakšnim strojem več). In zelje in krompir in rdečo peso in kolerabo in vse to, kar bi lahko imeli v Sloveniji več kot dovolj pa nimamo, ker
se ne splača.
Vse skupaj ni nič poetično, kot je tole zabojčkanje. Je pa nujno. Kot rečejo Stari, premisli in potem ko si se odločil, naredi na veliko in odločno (ali pa smo si rek kar sami izmislili, da imamo neko oporo).

Gratinirana cvetača
cvetača, očiščeno in narezano na koščke; 3 rezine kruha, natrgane na koščke; 2 žlici naribanega parmezana; 3 žlice masla; 3 žlice moke; pol litra mleka; sol in poper; 100 gramov sira.
Pečico segrejemo na 180 stopinj C. Z mešalnikom grobo zmeljemo kruh in parmezan. Skuhamo bešamel:
segrejemo maslo, na njem na hitro popražimo moko in med mešanjem (metlica nas bo rešila grudic) dolijemo mleko in zmes prevremo, da se zgosti.
Dodamo cvetačo, sol in poper, zavremo, pokrijemo in dušimo 5 minut. Odstavimo z ognja, vmešamo sir in mešanico vsujemo v namaščen pekač. Potresemo z drobtinami, zmešanimi s parmezanom in pečemo v pečici  40 minut.

Sneg je sicer šel, a zelenjave je res malo: Retar, Gozd Reka – čebula, česen, krompir. Studen, Obrije – kislo zelje, kisla repa, kolikor je je bilo. Kastelic, Mirna Peč – Goldrush, predzadnji. Majda Temnik – kalčki, Fras – mlada špinača, mlada blitva, Romana Jarc Sečnik – repa. Ni, da bi se hvalili. Drugo leto bo bolje.

Drugi teden že diši po pomladi Dogovorjeno imamo kislo repo z morja (od Mivška, v steklenih kozarcih, nobel) pa kislo zelje iz Prlekije od Vrbnjakovih (tole še ne diši po pomladi). Ogledan imamo divji por, tak je kot ne-divji, samo da je bolj divji in raste po travnikih in morje gleda, od Mivška (por je od Mivška, ne morje, to je naše). In če bo vse po sreči, še vedno blitva in špinača od Frasa. In potem kmalu čemaž in regrat in vse to, čemur rečemo pomlad.

Vse sivine mandarin in citrusov na splošno Sezona citrusov bo še dolga, a že se jim pozna, da niso bili včeraj nabrani. Ko se jih poloti plesen, so v dnevu dveh že čisto sivi. Tako če mi spregledamo malo pikico, vi dobite že čisto plesniv sadež. Če se to zgodi, prosimo, sporočite nam. Ekološki sadeži niso površinsko zaščiteni (zato so pa celi užitni). Priporočamo hladilnik.

Najhujše so škatle Zdaj pozimi je zelenjava mnogo bolj pohlevna (in celo brokoli je že nekaj tednov od res dobrega do sprejemljivega, brokoli je vedno najbolj zahteven), se lahko mnogo bolj ukvarjamo z logistiko. Veliko, res veliko tuhtamo o škatlah, kakšne uporabiti in za katera naročila. V tem tednu smo za večji del dostave uporabili kartonske, ki so tudi VRAČLJIVE VRAČLJIVE VRAČLJIVE (tole se mogoče res zdi pretiravanje, a res so zelo VRAČLJIVE in nekateri seveda tega še ne veste). Lahko jih porabimo vsaj trikrat, če ne večkrat, in res jih škoda kar zavreči (škoda je vsaj 1€, da ne omenjamo ekologije).

Čakati ali ne čakati Res nerodno je, a ko so naši vozniki v akciji, se jih kar kadi pod nogami. In ko pridejo k vam, najraje zamenjajo poln zabojček za praznega in oddirjajo novim zabojčkarjem naproti. Zelo razumemo, da bi nekateri raje kar takoj izpraznili zabojček v svoje posode, tako da vam zabojček ne postava po stanovanju. A tega si res ne želimo, praznjenje zabojčka po statistiki traja vsaj 2,34 minute, tako da bi to ob koncu dne pomenilo dodatni dve uri za dostavo (in zadnji bi dobili zabojček ne ob 20h, ampak ob 22h).
Edinole eno izjemo naredimo. Pri najstarejšem naročniku / naročnici zabojček tudi sami izpraznimo v vaše posode, sadje posebej, zelenjavo posebej in še kaj rečemo (ni hec, res tako naredimo in pri tem močno uživamo, del naše službe).

Če pa ste prejeli račun v zabojčku, vedno smo veseli plačila na: 10100-0047314752 pri Banki Koper (Čarna d.o.o., Runkova 6, Ljubljana). Sklic je SI00XXXX, XXXX je številka prejetega računa (sklic je res pomemben, brez njega smo včasih čisto zmedeni, kateri račun je plačan).

Obiščite nas, pišite nam, pokličite nas, nasploh vse nam povejte:

www.zeleni–zabojcek.si / Facebook / @zabojcek / 051 499 396