Malo smo razočarani, no, kar precej. Zelo smo se veselili konca leta 2013. Prav imate, zaradi Božička in daril in vsega tega! Kazalo je , da bo Božiček (ali Dedek M., on se zdi še bolj urejen) prinesel darila in odnesel integrirano pridelavo (kar bi bilo tudi darilo za vse ekološke trgovce).
V vsej EU naj bi namreč z januarjem vso konvencionalno pridelavo dvignili na nivo integrirane (in še vedno bi jih rekli konvencionalna), torej nekaj malega dovoljenih škropiv manj, nekaj več nadzora nad porabo škropiv ter vsaj deklarativno več uporabe naravnih metod zatiranja škodljivcev kot doslej (kolikor je to mogoče glede na ekonomiko pridelave, piše). Tako bi vmesna integrirana izginila. Zelo smo se veselili, kajti to bi poenostavilo terminologijo: imeli bi konvencionalno in ekološko kmetijstvo z vsem jasnimi razlikami.
Silen razmah integriranega sadja in zelenjave v Sloveniji je povezan s subvencijami kmetom. Kmet, ki je v integrirani shemi, dobi bistveno več subvencij kot konvencionalni kmet, administrativne in tehnološke zahteve pa le malo večje. Ekološki kmet dobi le nekoliko več subvencij kot integrirani, za isti pridelek pa mora vložiti veliko več dela in več zemlje.
V Nemčiji je drugače, razlika med integriranim in ekološkim kmetom je v zahtevnosti bistveno manjša, v subvencijah pa bistveno manjša. Zato integriranih skoraj ne poznajo, imajo pa toliko več ekoloških.
V Sloveniji so uspeli podaljšati poseben status integriranih kmetov (in subvencij za njih) vse do konca 2014 in številni potrošniki se bodo še naprej čudili, zakaj je hrana iz Zelenega zabojčka dražja kot z integrirane kmetije – ko pa je vendar enaka, generirana, organska, domača, ah eko bio.
Mi pa smo trdno prepričani, da škropivo švicarskega podjetja BASF, ki ga pojeste v slovenskem integriranem korenčku ni prav nič bolj zdravo kot isto škropivo v italijanskem konvencionalnem korenčku (in zdaj bomo morali to razlagati še do konca 2014…)
Blitva po vesoljsko
500 g nepasirane skute, 200 g pirinega zdroba, 500 g blitve
4 jajca, lonček kisle smetane
Dve jajci, 400 g skute, zdrob in ščepec soli pregnetemo v homogeno testo in ga pustimo počivati vsaj 10 minut.
Očistimo, blanširamo (potopimo v vrelo vodo, da uvene) in odcedimo blitvo, jo narežemo in ji primešamo ostanek skute.
Pečico segrejemo na 200 stopinj C. Na dno namaščenega pekača raztegnemo polovico testa, čeznjo rahlo nadevamo blitvo in jo približno prekrijemo z ostalo maso. Vse skupaj zalijemo z mešanico kisle smetane in dveh jajc, pečemo 40 minut in še toplo postrežemo.
*(obujamo spomine na Vesoljsko pecivo, pred tridesetimi leti smo ga pogosto jedli na Štajerskem)
Pituralke. Hruške zložimo v primerno kozico ali pekač s peclji navzgor, izbira posode je odvisna od načina priprave. Lahko jih kuhamo ali pa pečemo v pečici. Hruške do polovice zalijemo z vodo, potresemo s sladkorjem po lastni presoji, lahko dodamo vanilin sladkor, košček masla (po želji), za izboljšanje okusa pa tudi malo vina. Kuhamo na zmernem ognju ali pečemo, dokler voda ne izpari in so hruške mehke. Pazimo, da na dnu posode ostane še dovolj soka, da se jed ne prismodi. – Takole gre recept na kulinarika.net – nam pa najbolj teknejo čisto brez vsega, zložimo jih v pečico in temeljito pečemo, tako da postanejo res mehke. Slastne so tople in tudi hladne.
Od kje je kaj: Štular, Dragonja (Agraria): bučke, paradižnik, paprike, solata, endivija; Studen, Obrije: buča, repa, krompir, zelena, zelje, peteršilj; Retar, Gozd Reka: rukola, črna redkev, rdeče redkvice, kifeljčar, blitva, rezana bučka; Fras, Ankaran: kivi; Kersnik, Cerknica: mlada čebula, brokoli, daikon; Reja, Brda: pituralke, kaki; Jarc, Dobrova: radiči vseh vrst, sezonska buča; Nared, Kožljek: česen, korenje, rdeča pesa, čebula; Urška Kersnik: zelena, hokaido. Šlosar, Harpelje, špinača, blitva.
Nova koda v shrambi. V Shrambi bomo ta teden zamenjali kodo. Če želite prejeti novo, pišite na koda.shramba@zeleni-zabojcek.si in takoj boste prejeli novo. Če je ne, nam pišite na zabojcek@zeleni-zabojcek.si (to namreč pomeni, da niste na seznamu obstoječih uporabnikov Shrambe).
Zadnji paradižniki in paprike. Tudi paradižniki in paprike vedo, da je zima, zato jih po prejemu čimprej pojejte – tudi v hladilnik ne bodo več dolgo zdržali.
Kje je bilo rdeče zelje? Za Martinovo letos prvič nismo imeli rdečega zelja. Sadike niso zdržale silovite poletne vročine (če se je še spomnite) in so se tedaj kljub rednemu zalivanju posušile.
Poletno sezono smo letos prvič z Agrario in njihovim kmetom Štularjem močno podaljšali, bučke, paprike in paradižniki. Od istega kmeta je zdaj tudi solata, ki smo jo v tem času običajno že uvažali po višji ceni in tako je naša solata zdaj cenejša kot integrirana pri kmetih ali na tržnici (super hiper marketov pa še ne dosegamo).
Zimsko. Čeprav je orehov, takih, ki sami zrastejo in sami živijo so in so zelo verjetno ekološki po slovenskih kmetijah veliko, jih je takih s certifikatom, preverjeno ekoloških, presenetljivo malo. Tako bomo pobrali čisto vse, kar ekološkega naberemo pri slovenskih kmetih, nato pa pogledali tudi čez mejo, tudi za lešniki in podobnimi dobrotami.
Leto je skoraj naokoli. Na kmetih gre vse bolj počasi, največ reči se obrne v enem letu. Tako bomo s kmeti začeli načrtovati setev za prihodnje leto, da bomo imeli vsega dovolj, da bodo kmetje vse prodali in da boste vi dobili hrano po sprejemljivi ceni.
Vedno smo veseli plačila na: 10100-0047314752 pri Banki Koper (Čarna d.o.o., Runkova 6, Ljubljana). Sklic je SI00XXXX, XXXX je številka prejetega računa. Naročite lahko tudi direktno bremenitev (trajnik).
www.zeleni–zabojcek.si / Facebook / @zabojcek / 051 499 396.