Listek iz zabojčka 50/2013

Takole se zgodi, redko, a danes se je. V Oddelku za lepe umetnosti štirje pisci napišejo vsak svoj uvod, potem se usedejo pa rečejo, aha, tale je vreden, da ga razvijemo (oziroma čakajo na samokritiko, če te ni, pa ne čakajo pa kar raztrgajo osnutek). Tokrat imamo štiri uvode v listek pa nobenega razvitka:

1. V Oddelku najraje pišemo o sebi (kmetje so tudi mi, jasno), ker to najbolje poznamo. Težko pišemo o vaših potrebah pa o tem, kako Zabojčki izvrstno izpolnjujejo vaše potrebe (ker mogoče jih pa ne, če ne poveste, ne vemo) pa kako so fini (ker enim so, drugim pa, o-težko-nam-gre-to-z-jezika pa ne), čeprav menda stalno ponavljanje koristi prodaji. (in kako zdaj naprej??).

2. Zabojčkarji radi živimo v našem zabojčku, ki smo si ga uredili po svoje. Skoraj po svoje, kakšnih reči še nismo čisto dorekli. Recimo, kaj se nam (nam = zabojčkarji + kmetje) zdi primerna kakovost za prodajo nasploh, za prodajo v Zelenih zabojčkih, pa šolah in kamorkoli drugam. Je to res mantra Kakor da bi zraslo na domače vrtu in  bi pojedel, tako je dovolj dobro, ali je to le primerno oblikovan, obarvan in okusen plod in kako definirati tisto vmes, kar je najbrž prava pot. Pri tem se ne oziramo naokoli, kaj počnejo drugi, žal drugi ne počnejo prav veliko, da bi lahko kopirali od njih (kar je v splošnem koristno in najlaže), radi bi le vedeli, kaj mislite vi. Žal je pa tako (pa  res ne vemo zakaj in to kar pogosto udari iz Oddelka na te listke), da ljudje raje ne naročimo več kot pa da bi pokritizirali, s tem pomagali. (ehhh, ne bo v redu, kritiziraš naročnike!!!).

3. Vsakomur radi povemo, da smo trgovci, in še dodamo, da smo ponosni na to, da posredujemo med kmetom, ki ima tam nekje na  Stari cesti veliko dobre zelenjave (pa onim z Blok pa kar od daleč so) in vami, ki na Staro cesto bolj poredko zaidete. Ker če bi redno tja hodili, bi mi kaj drugega počeli. Mogoče bi imeli kmečki turizem na Stari cesti. No, tako smo trgovci, smo pa malo hecni (to samo za opozorilo tistim, ki še niste prav redni bralci listkov). Nekako nam ni prav veliko mar, kar počne svet izven zabojčka. Čisto zares nam je pomembno, kako vam je všeč, kar počnemo (in če boste  še naročili, trgovska žilica je pač živa) in pomembno nam je tudi, kako je to všeč kmetom. Zadovoljen kmet, dober pridelek (no, če ni suše pa zmrzali pa takih reči). In takole decembra nam vedno krivi vrat nazaj in gledamo, kaj smo naredili v tem letu. Nekaj smo, a trdno vemo, da bomo drugo leto mnogo boljši. Zato, ker imamo radi lagodno življenje (ker če smo boljši, je manj težav in  manj dodatnega dela, kar je pa super, priznamo).  (hmm, lenobni trgovec, je to res za objavo?).

4. V teh dneh, ki niso še prav nič praznični, čeprav bi trgovci radi povedali, da so (vsaj za njihovo prodajo), no, v teh dneh smo tudi mi že čisto malo praznični. (tale pisec je prav zablokiral in ni šlo več naprej, sploh ničesar ni za komentirati, prav prazn-ično).
Ker so tile nerazviti osnutki zasedli ves prostor na naslovnici, so recepti na strani za komentarje, tam  

Kakijeva strjenka
Zelo mehke kakije sprocesiramo s paličnim mešalnikm v kašo. Dodamo mleko. Če je mleka več in je tekoče, rečemo temu kakijev smuti in pri priči spijemo.
Če je mleka manj, se v pol ure resno strdi. (Če smo dali bodočo strjenko v kozarček, lahko obrnemo kozarček naokoli.  In strjenka bo padla ven, preverjeno, ni potrebno ponoviti).
Radič z medom in balzamičnim kisom
Operemo radič (lahko ostane moker). V veliki ponvi srednje segrejemo olje, dodamo radič , posolimo in popramo. Pražimo približno 4 minute. Dodamo kis in med, dobro zmešamo in pojemo.
Radič in endivija
Natrgamo radič in endivijo na grižljaj velike koščke in operite,dobro odcedite. V veliki ponvi prepražimo 2 stroka sesekljanega česna v 2 žlicah olja. Ko je česen že rahlo rahlo rjav, dodamo radič in endivijo. Začinimo s soljo in poprom ter pokapamo z oljčnim oljem. Mešamo, dokler se radič in endivija ne zmehčata, približno 5 minut. Medtem v manjši ponev dodamo preostanek sesekljanega česna z žlico olivnega olja. Ko česen porjavi, dodamo kuhano čičerko in orehe. Solimo, popravimo, dodamo še malo olja. Kuhamo 3 minute, dokler se čičerika ne pogreje.
Pretresemo radič in endivijo v servirno skledo, po vrhu dodamo mešanico čičerike / orehov. Pojejmo toplo.

Tudi solate zmrzujejo, mar ne. Kitajsko zelje, pomrznjeno. Solata kristalka od Štularja, pomrznila. Tako smo brez zelja in z italijansko solato, taka je žal zima.
Sončnični kalčki so vam tako všeč, da smo jih morali razdeliti, kolikor smo jih imeli, vsakomur po njegovi potrebah, so rekli, in tako bo vsak dobil 70% naročenih po ravno tako 70% ceni.
Mandarin ni. Nekaj malega jih je, ampak res malo malo, vse ostalo smo dali klementine. O tem smo vas obvestili po emailu in če jih ne marate (veliko klementin ima peške, majhne, a ima jih), jih tudi v zabojčku ni. Res ne vemo, ali Miklavža motijo klementine, če vi veste, povejte.

Kaj nas čaka? Zima, seveda! Nekaj malega kakijev je še, jabolk polne kleti, tudi kaj hrušk se najde, kiviji, za barvo bomo dodajali tudi pomaranče (te postajajo vedno bolj okusne), mandarine. Od zelenjave bo doma poleg radiča, tega bo vsaj do snega še veliko, bolj malo z njiv in več s shramb, ki jih bomo dopolnili z avstrijskimi, ko domačih zmanjka. Zima bo še dolga, tja do prvega regrata.

Vedno smo veseli plačila na: 10100-0047314752 pri Banki Koper (Čarna d.o.o., Runkova 6, Ljubljana). Sklic je SI00XXXX, XXXX je številka prejetega računa. Naročite lahko tudi direktno bremenitev (trajnik).
www.zeleni–zabojcek.si / Facebook / @zabojcek / 051 499 396.