Prispevki

 On

Listek iz zabojčka 51/2013

Kot ima vsak zabojček svoje stranice, tako smo tudi zabojčkarji omejeni (to se sliši res čudno, mislimo bolj ne-vse-mogočni). Vedno radi poudarjamo svojo transparentnost, da vedno povemo, kaj delamo, kako delamo in predvsem, od kod točno je vaša hrana. Če pa ste nas čisto od blizu gledali, ste ugotovili, da kljub vsemu ne morete vedeti, kje je zrasla vaša solata. Tedaj namreč, ko pride solata z večih kmetij, včasih del celo iz tujine, in na vsaki solati ne piše, s katere kmetije je.

Zabojčkarsko življenje je namreč polno presenečenj (in v zadnjih 5 letih se je spremenilo le to, da smo se tega navadili in hitreje izvajamo logistične akrobacije in manj smo streseni zaradi tega), solata zgnije, solata uvene, solato pojedo ovce, solata je gromozanska, solate kmet ne nabere, solate ne naročimo dovolj (da ne bo vedno kmet kriv), solata je kot velika, no, majhna, kot šopek peteršilja – solata je res mnogolična in ne vedno za v zabojček. In če ni, potem dobimo nekaj solate od drugega kmeta in potem kombiniramo malo in veliko, dobro in manj dobro,vse to, zadnji hip in vedno v naglici, in žal ni mogoče, da bi na vsaki pisalo, odkod je. Vedno pa veste, s katerih kmetij je lahko prišla, to pa vedno in to se nam zdi pomembno. In če bi šlo kaj narobe, lahko vedno za nazaj ugotovimo, s katere kmetije je, po sorti, izgledu. To je to, to zmoremo in nam, ko jemo iz zabojčkov, se nam zdi kar dovolj (pa tudi če bi ne bilo, ne znamo bolje).

Korenčkovo karijeva juha
pol kg korenja, čebula, juha ali voda, kari v prahu, olje Segrejemo olje, prepražimo čebulo, da postekleni; vmešamo kari v prahu. Dodamo narezano korenje in dobro premešamo. Dodamo jušno osnovo ali vročo vodo z začimbami. Kuhamo 20 minut oziroma dokler se korenje ne zmehča. Nato s paličnim mešalnikom ali v mešalniku ustvarimo gosto kremno juho,razredčimo z vodo za želeno gostoto.

Tole je pa malo ameriško, sladka zelenjava:
Praženo korenje z brokolijem pa medom
Glava brokolija, korenje, česen, med, olje. Na cvetove narezan brokoli in na kolesca narezano korenje pražite 3 minute, dodajte stisnjen česen in pražite še 2 minuti. Dodajte dve žlici vode, to bo malo omehčalo brokoli in dodali lepšo barvo. Po nekaj dodatnih minutah bosta brokoli in korenje še vedno hrustljava. Odstavite in dodajte med, dobro zmešajte. Ameriški otroci imajo to radi (naše bodo pa še videli).

Čebulno repa juha
velika čebula, repa, dva krompirja, juha, rožmarin, muškatni orešček, olje, sol, poper Skrivnost je v sestavinah (no, ni skrivnost). Vse ostalo gre kot običajno: posteklenimo čebulo na vročem olju, dodamo repa za 3 minute, dodamo na kocke narezan krompir, rožmarin. Skuhamo krompir in repo. S paličnim naredimo kremno juho, dodamo sol, poper in muškatni orešček. Ko postrežemo, kapnemo nekaj limoninega soka na juho.

Ta odstavek na listku je skoraj  podvajanje informacij iz spletne trgovine, a še vedno ga pišemo (pa ne vemo, če ga vi berete), torej Od kje je kaj: Štular, Dragonja (Agraria): endivija, muškatne buče; Studen, Obrije: maslena buča, radič Verona,  zelje; Retar, Gozd Reka: koleraba krompir, rezana bučka; Fras, Ankaran: kivi, kaki; Kersnik, Cerknica: mlada čebula, daikon; Reja, Brda: pituralke; Jarc, Dobrova: radiči vseh vrst, ohrovt; Nared, Kožljek: česen, korenje, čebula; Kastelic: Jabolka Opal, Topaz. Trstenjak, Ljutomer: jabolka Sirius.
Pismo, kakršnih si želimo (pa nismo vedno prepričani, da bomo še kakšnega dobili in smo jih tako veseli)
Ko pa vam že ravno pišem, lahko dodam še nekaj, kar se bo navezovalo na vaš zadnji listek v zabojčku … Po treh tednih zabojčkanja že lahko zberem nekaj misli o zabojčkih. No, ne samo mojih … Pri nas smo vsi nekako navdušeni. Hčerka začenja jesti solato, partner navdušeno bere vaše listke, jaz pa sem pomirjena, ker vem, da jemo zdravo in lokalno. Všeč nam je, da nas včasih s kakšno zelenjavo ali sadjem “prisilite”, da poskusimo kakšen nov recept. In vedno z veseljem tudi vse pojemo! Res je hrana dražja kot v trgovinah, ampak lahko rečem, da smo postali preudarnejši in ne zavržemo praktično ničesar (no, razen kakšne korenine na repi, ki roma med bio odpadke). Cenimo vaš trud in trud vaših kmetov, zato se veselimo četrtkov, ko dobimo vaš zabojček!  [Ajda].

Prišla je zima in z njo manj hrane Tako je bilo včasih, zdaj je več denarja in druge države bliže, tako da lahko tudi  uvozimo (in eni počno le to). Radi delamo z zanesljivimi ljudmi, to je pri hrani še prav posebno pomembno, tako že skoraj od začetka pozimi delamo s Finkom iznad Gradca. Mu tudi vedno povemo, da delamo le tedaj, ko ni domače hrane in da si želimo čim manj naročati pri njem, ker imamo radi domačo pridelavo. In da bomo ob prvi priložnosti tudi mi kaj njemu prodali (a je res, da imajo skoraj vsega več kot mi, po enaki ali nižji ceni, razen primorskih pridelkov, te mu bomo prej kot slej prodali). Ob tem se vsako leto belimo glavo, ali je za Maribor bolj lokalna pridelava tista iz Gradca ali ona iz Ankarana. Je pridelek bolj domač in bolj ekološki, če je slovensko govoreč ali če je od blizu? Je namen lokalne pridelave krepitev slovenskega ali lokalnega gospodarstva, državna samozadostnost, zdrava, okusna hrana, vse, vsakega malo? No, ko si tako belimo glavo, kupujemo pri Finku, kolikor nam doma zmanjka, in navkljub načrtnemu povečevanju pridelave in skladiščenju je tega še vedno preveč za pridelke, ki bi jih lahko pridelali sami doma.

Nič ne bomo rekli, da so zabojčki lahko darilo ob teh praznikih. Ali pa da imamo darilne bone, ki jih lažje podarite kot velik zabojček (še posebno, če obdarovanec živi v 4. nadstropju brez dvigala).

Vedno smo veseli plačila na: 10100-0047314752 pri Banki Koper (Čarna d.o.o., Runkova 6, Ljubljana). Sklic je SI00XXXX, XXXX je številka prejetega računa. Naročite lahko tudi direktno bremenitev (trajnik).
www.zeleni–zabojcek.si / Facebook / @zabojcek / 051 499 396.