Že dolgo tega nismo takole naredili, pa je pravično, primerno in mogoče celo zveličavno, da se vam takole zahvalimo za vaše, prav vaše naročilo prav vašega zabojčka (mogoče se vam zdi, da pretiravamo, ampak res je tako). Radi imamo vse, ki nas pohvalijo, češ, to je super ideja, to podpiramo, tako delajte še naprej – to nam je seveda všeč in naš ego dela grrrr mrrrr; radi imamo tudi one, ki nas lajkajo na FB, to je lepo od njih, res; a čisto zares imamo khm, najraje vas, ki ste naročili svoj zabojček! Že prav veliko krasnih podjetij je žal propadlo, še preden smo se odločili, da pri njih kaj kupimo (in so s seboj odnesli veliko lajkov). No, nam kaže, da bomo z vašo pomočjo lahko delali še dolgo dolgo, tako da bodo imeli tudi tisti, ki se še niso tako odločili, še vedno možnost, da dobijo prav svoj zabojček!
Kajti da bi izginili, bi bilo prava škoda (vsaj za nas)! Zabojčkanje je namreč res čudovito početje (ne le da dobiš zabojček, tudi da ga pripraviš). Polno je presenečenj (no, to mogoče ni vedno najboljša plat tega početja, a smo si sami zakuhali, ker želimo imeti res sveže pridelke, in svežim pridelkom se največ dogaja. Včasih jih kar ne pripeljejo.), zabojček vedno pride ob pravem času (ne tako kot pica, to menda vedno pripeljejo prepozno in hladno) in v njem je vedno točno tisto, kar potrebujete (tudi če tega niste želeli – to je empirično dokazala Jovanka tedne nazaj in za to smo ji močno hvaležni). Nasploh smo pa vedno veseli, kadar ugotovimo, da ni potrebno delati v Cernu, da raziskuješ neznana področja. Imamo veliko srečo, da smo čisto novi na tem kmetijskem področju, da imamo vse radi, ki imajo nas radi pa še kakšne zraven (ne glede, če se oni med seboj nimajo več tako radi – kot stari zakonci iz ne preveč uspelega zakona). In tako kot znanstveniki z od razburjenja se tresočo roko iščejo bozon po pospeševalniku, tako mi z ravno tako nemirnim duhom delamo s kmeti – zato da bi vi bolje jedli. Ampak čisto zares pa vsaj toliko tudi zato, ker nam je to hudo všeč – ker raziskovanje odnosov je pa vedno nekaj najbolj zanimivega (pa čeprav tuhtaš o tem, kako bi prihodnje leto shranil in prodal 10 ton korenčka, na koncu vedno naletiš na zaupanje, strah, naklonjenost, na vse to pač, na kar naletiš, če s srcem počneš, kar že pač počneš).
Blagi koromač. Koromač najprej prepolovite, nato narežite na tanke rezine. S čebulo naredite enako, oba skupaj v olju na kratko popecite v ponvi, nato pokrijte in na nizki temperaturi dušite približno 20 minut, dokler se ne zmehčata. S poprom in soljo ponudimo še toplo. Okus je blag, za vse, ki niste navdušeni nad koromačem (pa ste ga vseeno dobili v zabojčku).
Koromačeva juha. 600 g koromača, 2 čebuli, maslo, jušna osnova ali voda, kisla smetana, sol, poper
Segrejemo maslo in prepražimo na drobno sesekljano čebulo, da postane prosojna. Nato dodamo koromač, dušimo in dolijemo juho. Na majhnem ognju kuhamo približno 20 minut. Močno pretlačimo ali s paličnjakom zmešamo v gosto juho, vkuhamo smetano, po želji posolimo in popramo
Postrežemo na krožniku z žlico kisle smetane in listjem koromača.
Še eno dobro zveneča ideja: pečen koromač s pomarančami v solati.
Sneg je še, malo pa je tudi zelene trave: Retar, Gozd Reka – čebula, česen, krompir, repa, koleraba. Studen, Obrije – kislo zelje, kisla repa. Kastelic, Mirna Peč – Goldrush. Purgaj: Gloster, Idared, Jonagold. Majda Temnik – kalčki, Avšič, Savje – zelje, Fras – mlada špinača, mlada blitva, vse mlado, in hudo pernat brokoli (kot veste, je listje in tudi steblo prav tako okusno kot cvet, tako da ga nikar ne zavreči, le primerno dolgo je treba steblo kuhati, da postane al dente mehko).
Če se prav spomnimo, bo kmalu čas za prve regrate in čemaž in nato koprive in kar je takih zelenih zeli. A zima je še huda in le topli sončni dnevi nas spomnijo, da se bliža koncu!
Škatle škatle škatle Škatle, tako kartonske kot plastične, si želimo nazaj, to bi radi še enkrat povedali (smo že prejšnji teden, pa še enkrat, ker je res pomembno, če razmišljate o okolju). Ker si jih res želimo nazaj. Pohvalili bi vas radi, da skrbno vračate plastične škatle – kartonske pa malo manj. Naš cilj je, da se vsaka kartonska škatla vrne in da jo porabimo vsaj tri do štirikrat, potem se običajno umaže, raztrga, take reči, da nam ni več v ponos in vam ne v veselje.
Žal nam je, da trenutno še ne moremo zagotoviti vračljivosti povsod tam, kjer dostavlja naše zabojčke CityExpress. Tam je najbolje, če lahko škatle ponovno uporabite v kakšen drug namen, nič bolj pametnega žal ne moremo svetovati.
Kombi Korenček I. Naš kombi Korenček I. se je pred nekaj dnevi poslovil iz zabojčkaste družbe. Doživel je 15 let, večji del tega živel na Blokah, v mrzlih in zasneženih krajih, vozil medvede in korenčke, vse to je počel. Potem ga je bloški kmet, slava mu, podaril zabojčkarjem in pridno je delal tri leta. Potem so pa gospodje v modrih haljah razglasili, da tak pa že ne sme več na cesto. Nam se je še vedno zdel krasen in njegov motor bi lahko naredil še dodatnih 200000 in tudi noter ni pretirano teklo, še posebej, če ni deževalo (le radio, ta je bil pa res zanič). A možje se pa niso dali in Korenček je skoraj končal svojo tuzemsko pot. Ne čisto dokončno, njegov motor bo gnal drugo ohišje, malo manj zarjavelo (ali pa ravno tako zarjavelo, le da bodo možje v modrih haljah imeli tam malo manj ostro oko). Korenček I. je bil le en sam, naš čisto prvi in dolgo edini, slava mu.
Če pa ste prejeli račun v zabojčku, vedno smo veseli plačila na: 10100-0047314752 pri Banki Koper (Čarna d.o.o., Runkova 6, Ljubljana). Sklic je SI00XXXX, XXXX je številka prejetega računa (sklic je res pomemben, brez njega smo včasih čisto zmedeni, kateri račun je plačan).
Če pa računa niste prejeli, nas prosimo opomnite, da vam ga pošljemo. Ni računa, ni plačila, vse skupaj je preprosto (kot nasploh večina reči).
Čeprav vam gotovo ni dolgčas, obiščite nas, pišite nam, pokličite nas (tudi nam sicer ni dolgčas, a dober pogovor je sol življenja):
www.zeleni–zabojcek.si / Facebook / @zabojcek / 051 499 396