Za motovilec Dario Cortese v svoji knjigi pravi, da je solata za deset solat – po svoji hranilnosti in okusnosti namreč (no, pa tudi po ceni). Po botaničnih merilih spada v družino špajkovk, Valerianaceae, in kot zanimivost – sem sodi tudi baldrijan. Do nedavnega je bil motovilec pravzaprav divje rastoč in še danes v Evropi samoniklo raste okoli 30 različnih vrst, hkrati pa je tudi njegovega gojenega sorodnika, ki se ponaša z večjimi, mehkejšimi in nasploh bolj okusnimi listi, čedalje več. In kot nalašč mu ustreza hladnejše podnebje, da nas lahko razveseljuje čez zimo (tudi pod snegom se prav dobro počuti) in zgodaj spomladi, ko drugo gojeno zelenje šele začenja z rastjo.
Je poln vitaminov
Motovilec vsebuje do dvakrat toliko vitamina C kot citrusi in trikrat več od solate, karotenoide (še posebej ß-karoten, ki ga imamo radi, ker ga imajo rade naše oči) in vitamine B skupine (B6, B9). Kot vse zeleno rastje je tudi bogat vir mineralov, na primer železa, magnezija, fosforja in kalija, ostalih nekaj manj, a še vedno dovolj, da uživanje motovilca pripomore k bolj živahnemu vsakdanu in odganja spomladansko utrujenost, če kaj takega sploh obstaja. Nasploh je motovilec super hrana za krepitev imunskega sistema, ta pa je pač alfa in omega našega počutja. Ker vsebuje veliko vlaknin, blagodejno vpliva tudi na prebavila in skrbi za redne in prijetne obiske stranišča, eterična olja v njegovih listih pa imajo menda tudi pomirjujoč učinek (navsezadnje sta motovilec in baldrijan v sorodu, kot že omenjeno).
Noter s kisom in oljem, ven s kancerogini
Tudi zelen je, motovilec, zato so za njegovo vsebnost klorofila vedeli še preden so jo izmerili. In klorofil ima dokazano cel kup koristnih učinkov na organizem, od vezave težkih toksin do preprečevanja raka. Nedavno so na univerzi v Oregonu (ZDA) opravili raziskavo na ribah postrveh, ki so jih hranili s karcinogenom DBC. Karcinogen je v ribah spremenil gensko ekspresijo in povzročil mutacije, med drugim rakave tvorbe, pri ribah, ki so poleg tega uživale tudi ekstrakt klorofila, pa se je občutno znižala tvorba rakavih tumorjev in drugih posledic, ki jih povzroča karcinogen. Morda se sliši zapleteno, a ugotovili so tudi, da je delovanje klorofila pravzaprav zelo enostavno (le mi ga želimo na vsak način zakomplicirati) – v prebavilih se preprosto veže z nevarno snovjo (v tem primeru karcinogenom) dokler se ta ne izloči iz telesa in tako onemogoči njen negativen vpliv na celice.
En motovilec na dan prežene utrujenost vstran!
Torej na kratko in naenkrat – zakaj vam v teh dneh ne bo žal (če vam bo, vam vrnemo denar ;)), če si boste namesto (ali pa zraven) desetih navadnih solat omislili eno motovilčjo na dan. Ker bo iz vas pregnala še zadnje znake zimskega spanca; ker bo poskrbela za ravno prav živahno prebavo; očistila sluznice; odpravila morebitno slabokrvnost (to pa zaradi vsega mineralnega bogastva, opisanega malce višje); okrepila bo imunski sistem in odslovila tegobe, ki se jih tak izčrpan ne more ubraniti (smrkanje, kihanje in kar je še takih reči); nenazadnje vas morda celo obvaruje pred čim resnejšim (glej raziskava zgoraj). Seveda ne z danes na jutri, a solata na solato in korak na korak (na primer v hribe), počasi se daleč pride!
Hranljiv, okusen, prav fin
In kot da mu ni dovolj, da je samo hranljiv, hoče biti motovilec še okusen – prav dobro mu uspeva. Velja za eno najokusnejših solat, zato z vključevanjem na jedilnik ne bi smelo biti težav. Tekne brez prikrivanja in močnih začimb, zato ni dvoma, kam z njim – v solato, tako s čim več motovilca in čim manj drugih sestavin.
Solata z motovilcem, različica 1
-motovilec
-pomaranča
-hladno stisnjeno olje
-ščep soli
Motovilec premešamo s curkom olja, ščepom soli in narezanimi koščki (olupljene) pomaranče.
Solata z motovilcem, različica 2
-motovilec
-grobo zmleti orehi
-sok polovice limone
-hladno stisnjeno olje
-ščep soli
Vse sestavine premešamo.
Solata z motovilcem, različica 3
-motovilec
-avokado
-sok polovice limone
-ščep soli
-svež peteršilj
Avokado izdolbemo, peteršilj pa nasesekljamo. Zmešamo z ostalimi sestavinami v še eno okusno solato.
Viri:
Dario Cortese: Zelenjava. Kmečki glas, 2005, Ljubljana.
http://www.naturalproductsinsider.com/news/2012/01/chlorophyll-cancer-protection-study-questions-mice-research-model.aspx
http://www.floridata.com/ref/v/vale_loc.cfm