Prispevki

 On

O spominu (in nekaj malega o otrocih in korenju)

Kaj jesti za krepak spomin, dobre ideje in lepe misli
Vas muči nezmožnost koncentracije? Niste ponosni na svoj spomin in se vam zdi, da kar naprej pozabljate (na primer, naročiti Zeleni zabojček)? Tudi na Oddelku za pisanje hvalnic sadju in zelenjavi smo že imeli takšne težave – ko veš, da bi moral nekaj napisati, pa nevroni v možganih pobezljajo in razmišljajo o čem drugem, ali pa kar popolnoma zablokirajo in ideje ni od nikjer. Seveda so takšne težave pri nas stvar preteklosti, že vse odkar vemo za čudodelne vsebine Zelenega zabojčka, ki stvari na nivoju živčevja relativno hitro spravijo v red.

O zeliščih naših babic, hrani iz Amazonije in vseh ostalih sortah sadja in zelenjave
Ne gre za kakšno pozabljeno zelišče naših babic ali superhrano iz Amazonije, čeprav gre hkrati kar za obe – k boljšemu spominu in ostalim kognitivnim sposobnostim namreč pripomorejo kar vse zelenjavne in sadne sorte. Brez heca, flavonoidi v rastlinskih živilih menda reagirajo z nevrotrofičnim faktorjem iz možganov (brain-derived neurotrophic factor, BDNF), kar je(dolga zgodba res na kratko) pomembno za tvorbo povezav med živčnimi sinapsami in tvorbo spomina. Poleg tega flavonoidi krepijo delovanje nevronov, stimulirajo njihovo obnovo in jih varujejo pred oksidativnim in metabolnim stresom, za povrh pa še sodelujejo v signalnih poteh, ki spremljajo tvorbo spominov in izboljšujejo pretok krvi skozi možgane, vse zato, da lažje mislimo in se spominjamo. Flavonoidov je več vrst, ampak vsi so enako koristni za naše miselne sposobnosti. Flavonole najdemo v čebuli in brokoliju, flavone v zeleni in peteršilju, izoflavone v sojinih zrnih in izdelkih iz njih (če ste morda pozabili, da se nam morda obeta pravo pravcato zabojčkasto mleko iz soje), flavanone v citrusih in paradižniku, flavanole v grozdju, zelenem čaju in kakavovih zrnih, antocianidine pa v jagodičevju.

O norveških starostnikih in njihovih kognitivnih funkcijah
Približno dve leti nazaj je svoje mesto v British Journal of Nutrition našla norveška raziskava, ki se je sicer začela z enačbo »veliko sadja+veliko zelenjave- meso-živalski izdelki = malo ali nič bolezni srca in ožilja ter rakavih obolenj«, a se je nadaljevala tam, kjer se je začela še prej, v možganih. Raziskovalci so posumili, da bi imelo uživanje sadja in zelenjave morda lahko kaj opraviti tudi z bistroumnostjo udeleženih in tako je bilo 2000 prostovoljcev, starih med 70 in 74 let , dodobra preučenih še na nivoju miselnih funkcij in prehranjevalnih navad. Rezultat: kognitivne sposobnosti so se povečevale s količino zaužitega sadja in zelenjave, najbolj miselno sposobni pa bili sodelujoči, ki so dnevno pojedli vsaj pol kilograma tako sadja kot zelenjave. Še več izpraševanja in vrtanja v starostnike je pokazalo, da so z dobro ohranjenimi kognitivnimi sposobnostmi najbolj tesno povezane križnice (brokoli, cvetača, zelje, bok choy in druge), korenje, citrusi in polnozrnat kruh (bel kruh pa so, nasprotno, povezali s slabšanjem kognitivnih sposobnosti).

O živčnih boleznih in njihovemu preprečevanju
Da sta sadje in zelenjava dobra tudi za preprečevanje in celo blaženje bolezni, pri katerih je poškodovano ali opešano živčevje, pravi tudi znanstveni članek iz univerze v omanski prestolnici Muscat. Po njihovo so se naravno prisotna fitohranila v sadju, zelenjavi in oreščkih izkazala kot koristna pri preprečevanju degeneracije živčnih celic, še posebej pa so izpostavili njihov vpliv na Alzheimerjevo bolezen in Parkinsonovo bolezen. Molekularni mehanizem, ki se skriva za zdravilnimi učinki, temelji na protivnetnem delovanju fitohranil, še posebej v primeru polifenolnih antioksidantov, ki preprečujejo poškodbe nevronov. Dobro jih je jesti tako pred pojavom bolezni kot v primeru nesrečnega slučaja (kot vse kaže, sploh ne gre za slučaj).

O tem, kako natrenirati otroka, da bo rad pil korenčkov sok
No, pa to še ni vse. Če ste mislili, da je zelenjavo in sadje za dober spomin koristno jesti samo v jeseni življenja, ste se krepko zmotili. Prav lepo pašejo skupaj že veliko, veliko prej. Na primer v maternici – za vse nas, ki tole beremo (in tudi ostale, ki tega ne berejo, ampak so okrog nas) je že prepozno, za vse bodoče novorojenčke in novorojenčice pa še ne. Če se kot bodoča mama namreč odločite, da bo imel vaš prvi ali naslednji otrok rad zelenjavo, potem tako tudi bo. Raziskovalce na ameriškem Inštitutu za kemične zaznave (Monell Chemical Senses Center) so navdihnile ugotovitve, da na okus kravjega mleka močno vpliva hrana, s katero se krava prehranjuje, in spoznanja druge raziskave na zajcih, v kateri se je plodna tekočina brejih zajkelj navzela vonja hrane, ki jo je zajklja jedla. Seveda, le zakaj ne bi bilo podobno pri ljudeh? In je res bilo in je. Sodelujoče nosečnice so razdelili v tri skupine: prve so skozi celotno nosečnost vsak dan pile korenčkov sok, druge so ga pile le med dojenjem, tretje pa so se mu popolnoma odpovedale. Ko so se njihovi dojenčki začeli privajati na trdno hrano, so jim v sklopu raziskave pripravili prav poseben obrok: kosmiče z vodom in kosmiče s korenčkovim sokom, njihove odzive na uživanje enih ali drugih pa so snemali. Podobno kot se je zgodilo pri zajcih, so tudi v primeru ljudi kosmiče s korenčkovim sokom raje uživali otroci, ki so bili okusu izpostavljeni že v materinem trebuhu. Pri tem se niso kremžili, pri otrocih iz drugih dveh skupin pa je korenčkov sok požel precej neodobravanja. Ker se snovi iz hrane, ki jo jemo, v obdobju nosečnosti prenašajo v plodno tekočino in po krvi v telo dojenčka, ni nič nenavadnega, da se še nerojeno dete navadi na okus, ki tekne tudi mami. Razvijajoče povezave med nevroni v mladih možganih si enostavno zapomnijo okus iz maternice in ga imajo rade še potem, ko le-to zapustijo. Hm, morda pa otroci niso sami krivi, da ne marajo zelenjave, ampak jim večkrat bolj tekneta čokolada in sladoled?

http://en.wikipedia.org/wiki/Memory_improvement#Diet (o vplivu prehrane na spomin)

http://www.doctorwascher.com/nutrition/fruits-and-vegetables-improve-memory.html (norveška raziskava)

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22614926 (o živilih proti živčnim boleznim)

http://www.npr.org/2011/08/08/139033757/babys-palate-and-food-memories-shaped-before-birth (o navajanju na okuse v nosečnosti)

Sveže informacije za ta teden:

Nove naročnike bomo sprejemali spet v soboto od 8h, vse dokler bomo imeli proste zmogljivosti, pričakujemo da vsaj do 12h. Takrat se boste lahko vstopili v spletno trgovino tudi novi naročniki.
Obstoječi naročniki že lahko naročate za prihodnji teden.

Dostave bodo potem potekale  do torka do petka po mestnih četrteh Ljubljane ter po ostali Sloveniji.  Prevzem v Šiški bo mogoč že v torek. Za ostale kraje preverite na zemljevidu, kdaj je načrtovana dostava. Dostava preko GLS bo v četrtek.

Prevzem abonentskih zabojčkov bo v petek.

Prijavite se na naše novičke preko naše spletne strani in spremljate FB, tako boste o vsem obveščeni. Tudi v Svežih novicah je nekaj - seveda svežih - informacij o poteku tega tedna.

____

Prosimo, prijavite se na naše novičke preko spletne strani in redno pregledujte svojo elektronsko pošto, da vas bomo lahko po potrebi sproti obveščali.

Vse naše dostave bomo izvedli brezstično. Zabojček pustimo pred vrati stanovanja ali hiše, zabojček kot vedno plačate z nakazilom po prejemu zabojčka, ko prejmete račun.
Prazen zabojček, če ste že naročali, pustite pred vrati.

Preberite pogosta vprašanja (ki so sicer nastala v čas pred krizo). Če imate vprašanje, ki ni ostalo odgovorjeno, prosimo, pišite nam.