O tem, zakaj spomladanska utrujenost ne obstaja

O tem, zakaj spomladanska utrujenost ne obstaja in kako se jo rešiti
Pozor pozor, v deželo (počasi) prihaja pomlad, z njo pa nič drugega kot spomladanska utrujenost! Tako nas vsaj želijo prepričati spletni članki in revije. Da je normalno, če nas spomladi zmanjka že nekje v zgodnjem popoldnevu, če nimamo energije za hišna opravila ali sončen sprehod in da smo kljub zadovoljivim količinam spanja čisto povoženi, približno tako (le povedano na lepši način) lahko beremo med vrsticami. Ampak mi se s tem ne strinjamo, mi ne verjamemo v spomladansko utrujenost in ne maramo izgovorov za takšna povožena stanja. Utrujenost je utrujenost – naj bo spomladanska ali jesenska, vedno je signal telesa, da bo treba nekaj spremeniti.

»Bolezen, ki ne izbira«
Stvar sploh ni nedolžna, nekateri ljudje so lahko brez pravega razloga na smrt izčrpani leta in leta – in takšnih sploh ni malo. Za t.i. kronično utrujenostjo naj bi v ZDA trpel milijon ljudi, pa je to šele majhen del vseh, kar 80% kroničnih utrujencev naj bi bilo namreč nediagnosticiranih (tako pravijo uradni podatki CDC (Centers for Disease Control and Prevention), se pa sprašujemo, kako ocenijo delež nediagnosticiranih, verjetno s kakšno fino statistično metodo). In če si dovolimo malce dramatiziranja, je kronična utrujenost »bolezen, ki ne izbira«. Uradni podatki namreč nadalje pravijo, da so lahko utrujeni beli, črni, rumeni in kar je še barv kože na svetu (morda je utrujenost barvno slepa, kdo bi vedel), moški in ženske (čeprav slednje bolj), revni in bogati. A če smo čisto iskreni, marsikatero podobnost le imajo in raziskava, pred nekaj leti objavljena v Journal of Human Nutrition and Dietetics, razkriva, da dolgotrajna utrujenost še kako dobro ve, koga bo izbrala.

Kako izbira kronična utrujenost

V omenjeni raziskavi je sodelovalo 247 pacientov, uradno diagnosticiranih s sindromom kronične utrujenosti. Da se ne bi izčrpali še bolj, kot so že bili, so jim raziskovalci zadali precej enostavno nalogo: izpolniti cel kup vprašalnikov o tem, kako živijo, od števila cigaret, ki jih pokadijo, pa do hrane, ki jo jedo. Predpostavimo, da so vsi sodelujoči govorili oz. pisali po pravici – v tem primeru se je izkazalo takole: od dvesto sedeminštiridesetih jih je kadilo 23% (kajenje torej ne more biti ključni dejavnik pojava utrujenosti), nihče ni pil prekomernih količin alkohola (tudi to lahko prečrtamo) in 32% jih je imelo previsok ITM (tudi preveč kilogramov torej ne igra glavne vloge). In zdaj pomembni del, 70% se jih je nezdravo prehranjevalo – to za raziskovalce v konkretnem primeru pomeni preveč nezdravih živalskih in trans maščob ter premalo sadja in zelenjave -, kar 95% pa jih je uživalo premalo vlaknin.

Ekološko? Še bolje!
Žal nam je, da v omenjeni raziskavi niso omenili Zelenih zabojčkov, a moramo se pohvaliti, da ti ustrezajo vsem kriterijem za idealno zdravilo proti utrujenosti: poln sadja in zelenjave, vlaknin in brez obžalovanja (stranskih učinkov). In še enega izpolnjuje (kriterij namreč), v prid kateremu govori druga raziskava, izvedena v Španiji. V njej so ugotavljali vpliv različnih oblik tretiranja težave na kronično utrujenost. Vzorec sodelujočih je sicer majhen, sodelovalo je namreč le 28 pacientov s hudimi simptomi kronične utrujenosti, a kljub temu vreden omembe. Medtem ko je bilo suplementiranje z vitamini uspešno (=omililo je simptome utrujenosti) v 20% primerov in uživanje zeliščnih pripravkov v 23%, je bila prehrana, temelječa na ekološko pridelanih živilih, uspešna v 56% primerov (saj priznamo, lahko bi bilo tudi bolje, a je to vseeno lep uspeh).

V napad!
Preden vas pomlad napade z utrujenostjo torej vi napadite njo, z obilico prave zdrave hrane. Sadje in zelenjava k več energije prispevata iz več razlogov (razporejenih naključno, ne po pomembnosti): prvič, imata veliko antioksidantov. Ti se vežejo s prostimi radikali in jih tako nevtralizirajo, stara zgodba. Ker pa so prosti radikali s t.i. oksidativnim stresom pomemben dejavnik utrujenosti, pomeni več antioksidantov manj utrujenosti, več živih in zdravih celic ter več možnosti, da so procesi v telesu tam in taki, kot morajo biti. Drugič, sadje in zelenjava sta polna vlaknin in (tudi ta zgodba je stara) vlaknine so prava čarovniška metla črevesja – pometajo in čistijo vsepoprek, dokler ni prebava tip-top in nas ne meče pokonci od energije (čista in funkcionalna prebavila so namreč osnova vsakega dobrega in energičnega počutja). Tretjič, sadje je polno vitaminov in zelenjava polna mineralov in tako prvi kot drugi so nepogrešljivi za cel kup pretvorb, sintez, kataliz, aktivacij in »uf-še sanja sem nam ne koliko je tega« procesov, katerih namen je na koncu pravzaprav vedno isti – tvoriti čimveč ATP oz. energije. Četrtič, no, tu že lahko omenimo tudi mentalno plat hranjenja s sadjem in zelenjavo – mar ni oranžna pomaranča kot sonce na oblačen še-ne-spomladanski dan, in mlada zelena blitva kot prvi znanilec pomladi in zelenih travnatih preprog, ki še imajo priti? Raziskovati sadno-zelenjavni svet pravkar prejetega zabojčka, s skrbnostjo oprati špinačo, katere se ponekod še držijo drobci zemlje (dokaz, da ni zrasla v raztopini, ampak tam, kjer najbolje ve in zna), prav meditativno olupiti pomaranče in s hvaležnostjo pojesti skledo okusne zelenjave, vse to prav blagodejno (pa čeprav se morda niti zavedamo ne) vpliva na človeškega duha (če je ta utrujen, pa sploh).

Recept je zato danes tak preprost, primeren tudi za tiste najbolj utrujene in poln živih barv, da vas spravijo v pogon. Za mavrično solato potrebujemo:

-2 srednje veliki rdeči pesi
-1/4 naribanega rdečega zelja
-2 velika korenčka
-1/4 naribanega ohrovta
-polovica koromača, narezanega na tanke rezine
-1 jabolko
-1 skodelica orehovih polovic
-2 pesti svežega peteršilja, drobno nasesekljanega

Rdeči pesi, obe naribani četrtini zeljnih glav in korenčka soparimo približno 10 minut. Zatem jih ohladimo in korenčka ter rdeči pesi narežemo na tanke trakce. Zraven naribamo še jabolko, dodamo koromač, nasesekljan peteršilj in orehove polovice ter prelijemo s prelivom.

Za preliv potrebujemo
-2 žlici tahinija(sezamove paste)
-2 žlici jabolčnega kisa
-sok ene limone
-polovica strtega česnovega stroka
-sol po okusu

Vse sestavine dobro premešamo, dodamo toliko vode, da dobimo željeno gostoto in prelijemo po solati. Še enkrat premešamo in že lahko jemo.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19226353 (raziskava o dejavnikih, ki prispevajo h kr. utrujenosti)

http://scielo.isciii.es/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S021216112012000200046&lng=en&nrm=iso&tlng=en (raziskava o učinkovitosti blaženja težav)