Prispevki

 On

Otroci in pesticidi (in eko hrana nasploh)

O otrocih in zakaj je pomembno, da je sadje iz Zelenega zabojčka (in ne iz trgovine)
Zeleni zabojček se odraslim morda res zdi zabojček, za naše (naj)mlajše pa je lahko pravi zaboj. Navdušeno ga odpirajo in ugibajo, kaj se danes skriva v njem… Oni morda še ne vejo, a starši ste lahko o njegovi vsebini prepričani še preden jo uzrete – le najboljše za vas in vaše otroke, ja, to je zeleni zabojček.

Sadje, zelenjava in žitarice – pogosto
Saj se še spomnite tiste slavne prehranske piramide? Luč sveta je ugledala v 60. letih prejšnjega stoletja, a še vedno vztrajno ponavlja: sadje, zelenjava in žitarice – pogosto; maščoba in sladkarije – redko, če sploh. Namenjena je vsem, a je še posebej pomembna za otroke (sploh, če še ne znajo brati in jim s sličicami lažje kaj razložimo). Otroštva čas se pač nikoli ne vrne in vaši otroci ne bodo nikoli imeli boljše priložnosti, da zrastejo in se razvijejo v zdrave mladeniče in mladenke.

Žalostno je slišati, da ima vse več otrok prekomerno telesno težo, ko bi se morali lahki kot peresce poditi nekje zunaj po travniku in plezati po drevesih. In hude bolezni, kot sta rak in sladkorna bolezen, da imajo, tudi to se vse pogosteje sliši. Da je kriva zgolj prehrana, tega ne moremo trditi, tega tudi neposredno ne raziskuje nobena raziskava. Vzrokov je pač več in so medsebojno povezani, a med njimi je tisto, kar dajemo v naše otroke, na vrhu pomembnosti.

Kaj vse je danes narobe s hrano
Žal samo veliko sadja in zelenjave ni več dovolj. Kaj vse je narobe z njima danes, o tem bi lahko spisali pravi roman. Od tega, da sta škropljena, gnojena in nato še nekajkrat škropljena, pa do tega, da sta zrasla brez ljubezni in nežnosti. Manj sentimentalno in smrtno resno povzeto iz raziskave leta 2008: od 124 vzorcev grozdja, ki so ga prodajali v trgovinah po Nemčiji, Italiji, Franciji, Nizozemski in Madžarski, je 123 vzorcev vsebovale ostanke pesticidov. Od tega so trije vzorci vsebovali pesticide, ki so v EU sicer prepovedani, šlo je za nevrotoksine. Naivno bi bilo misliti, da se je stanje v štirih letih spremenilo, da ni šlo za našo državo ali pa, da je imelo nesrečno grozdje pač smolo. Kupovanje sadja in zelenjave v trgovini je bolj kot ne čedalje bolj loterija – le da imaš tu nesrečo in ne srečo, če zadaneš glavni dobitek, kakršen je nevrotoksin. Otroci, ki se jim živčni sistem še razvija (to traja nekje do drugega ali tretjega leta starosti), so za nevrotoksine še posebej občutljivi, njihova tarča je namreč prav živčni sistem – seveda ne otroški, temveč tisti od škodljivcev, a nevrotoksinom tega nihče ne pove (in tudi če jim, nima haska, oni nimajo živčnega sistema). Kot pravi znanstveni članek na temo pesticidov, objavljen v Pediatrics, so bolj občutljivi otroci zato, ker glede na svojo telesno težo potrebujejo in pojedo večjo količino hrane kot odrasli. Takšne snovi se nato akumulirajo v njihovih telescih in čeprav se pesticidi v živilih, ki jih pojedo, nahajajo v dovoljenih količinah, so lahko zelo škodljive že te »majhne« količine. Kamen na kamen – palača, pesticid na pesticid – katastrofa, nekako tako bi lahko povzeli.

Pesticid na pesticid – katastrofa
Med razvojem živčevja v zgodnjem otroštvu imajo že obstoječe živčne celice cel kup informacij, ki bi jih rade sporočile ostalim, da se bodo možgani pravilno razvili do konca (velik del je opravljen že pred rojstvom, tu pride zeleni zabojček v igro za vse bodoče mamice, a to je tema za kdaj drugič). Če je prenos teh informacij popačen ali onemogočen na račun poškodb nevronov, so lahko poškodbe nepopravljive. Prisotnost pesticidov v urinu otrok je bila v raziskavah povezana z zaostankom v mentalnem razvoju, vedenjskimi in čustvenimi motnjami, avtizmom in hiperaktivnostjo (t.i. ADHD sindrom).

Poleg večjega deleža zaužite hrane so otroci na pesticide občutljivi tudi zaradi pomanjkanja določenih encimov, ki bi jih razgradili. Leta 2009 so v Science Daily pisali o odkritju, da so otroci za pesticide občutljivi še veliko dlje v otroštvo, kot so prej mislili. V novorojenčkih so koncentracije paraoksonaze 1, encima, ki je ključen za razgradnjo organosfosfatnih pesticidov, za dve tretjini ali več nižje od koncentracij istega encima v odrasli osebi. Pred omenjenim odkritjem so domnevali, da se njegove vrednosti približajo tistim pri odraslih do drugega leta starosti, nato pa so ugotovili, da pri nekaterih otrocih ostajajo nizke do sedmega leta starosti. Vse do takrat so otroci kar 3-5-krat bolj občutljivi na izpostavljenost pesticidom kot odrasli, pravi raziskava.

Prenovljena prehranska piramida
Večkrat slišimo koga tarnati, da je v informacijski dobi, v kateri smo se našli, informacij pač preveč, da bi vedeli, koga in kaj poslušati. Glede prehrane otrok je informacij res veliko, a večina se bolj ali manj ponavlja – sadje, sadje, zelenjava… Pesticidov se žal pogosto ne omenja. Včasih se je zato treba znajti sam in dobro staro prehransko piramido dopolniti času primerno (čisto v zgornji kot narisati pesticide, še bolje kar izven robov piramide, na dno pa solato, po kateri še leze gosenica in jabolko, ki morda ni vedno čisto popolno).

Recept za konec
V svet nekemičnega sadja in zelenjave lahko svoje najmlajše npr. uvedete takole: 1 mehak zrel kaki (ali dva ali več, da bo še za mamico, atija, brate in sestre) zmiksate skupaj s pestjo špinače in dobite okusno otroško papico. Možgani bodo rasli, da je joj!

Ostanki pesticidov v grozdju 2008: http://www.rtvslo.si/evropska-unija/ostanki-pesticidov-v-grozdju/94676

O vplivu pesticidov na otroke:
http://en.wikipedia.org/wiki/Pesticide_residue#Child_neurodevelopment
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15060196
(Pediatrics)
http://www.sciencedaily.com/releases/2009/06/090623091131.htm
(Science Daily)