Pesticidi v naši hrani

Časi so taki, da je kar dobro vedeti, kaj dajemo vase. Da je dobro jesti veliko sadja in zelenjave, to vsi vemo in to je poleg kliničnih raziskav dokazala tudi čisto resna statistika – pri WHO (World Health Organization) pravijo, da so nezadostne količine sadja in zelenjave v prehrani krive za približno 14% smrti zaradi raka na črevesju, 11% smrti zaradi srčnožilnih obolenj in 9% smrti, ki so posledica možganske kapi.

Ni problema, porečemo, sploh pa ne zdaj, ko je sadja in zelenjave na pretek. Kaj pa, če skupaj z njima vase vnašamo tudi snovi, ki lahko v določenih količinah poškodujejo živčevje, povzročijo nenormalne delitve celic in ovirajo normalno delovanje hormonalnega sistema?

Tobačni listi ne zadostujejo več
Kot pesticide so včasih (uporabljali so jih že v Mezopotamiji kakšne 4000 let nazaj) uporabljali snovi iz narave, učinkovit insekticid je bil na primer izvleček iz listov tobaka, v zadnjem stoletju pa je stvar postala bolj resna. Bolj intenzivna pridelava hrane pomeni več škodljivcev in manjšo odpornost rastlin nanje, pa tudi večjo potrebo po učinovitih agresivnih sredstvih za zatiranje. In čeprav so pesticidi še kako učinkoviti v »boju proti škodljivcem« (ob tem bi biodinamični kmetje glasno protestirali in prav je tako), imajo tudi svojo ceno. V prvi vrsti jo plača okolje, ker se pesticidi ne razgradijo kar tako in tudi ko se, so nove spojine večkrat še bolj toksične kot prej. Ker nobena snov ni in ne more biti specifična, torej takšna, da bi delovala samo na en točno določen organizem, recimo na bolhača (to je tisti požrešnež, ki, priznajmo, prav umetniško popestri liste rukole), je vsak pesticid toksičen tudi za še mnoge druge organizme kot zgolj za tarčnega.

Ne pogine samo bolhač
Tako živčni sistem ne bo odpovedal samo bolhaču (večina insekticidov je namreč nevrotoksičnih, vežejo se na ionske kanalčke v živčnih celicah in blokirajo prenos živčnih signalov, ti pa so potrebni za čisto vse dejavnosti, kar si jih le moremo zamisliti), ampak tudi čebeli in še marsikateri živalci, brez katere do zadnje pikice dodelan sistem narave ni popoln. Še huje, večino pesticidov rastline absorbirajo in kar naenkrat je strup povsod – v koreninah, v steblu, v listih, cvetovih in tudi v plodovih – ops, predvsem te imamo pa radi tudi mi, ljudje. Kako pesticidi delujejo na ljudi, o tem se da razmišljati na dva načina. Prvič čisto po domače z zdravo kmečko pametjo in ta nam pravi, da nekaj ne bo v redu. Če ubije bolhača, tudi za nas ne more biti dobro, konec koncev si po zgradbi in delovanju telesa nismo tako zelo različni (z vinsko mušico si na primer delimo okrog 60% istih genov). Drugi pristop k pesticidom in škodljivosti za naše zdravje je znanstven. Ta je bolj zamotan in mu preprosta logika ni dovolj, samo raziskave in dokazi črno na belem nekaj veljajo. Raziskav o vplivu pesticidov na človeški organizem pa je, presentljivo, sila malo. Delno zato, ker imajo tisti bolj vplivni in bogati več niti v rokah (nočemo strašit s teorijami zarote, ampak tako pač je) in delno zato, ker je dolgoročni vpliv toksične snovi na nas težko sledljiv in dokazljiv.

O strupenosti pesticidov, če smo jim neposredno izpostavljeni, ni dvoma. Ameriško združenje za industrijsko medicino (American Journal of Industrial Medicine) je leta 2001 objavilo rezultate kalifornijske raziskave, s katero so ugotovili, da je med tamkajšnjimi kmetovalci in njihovimi družinami bistveno večja pojavnost levkemije in raka na želodcu, maternici in možganih kot med ostalim prebivalstvom. Svetovna zdravstvena organizacija (World Heath Organization) ocenjuje, da se vsako leto s pesticidi hudo zastrupi 3 milijone delavcev iz držav v razvoju, od tega jih okrog 18 000 zaradi zastrupitve umre. Delavci na vseh večjih plantažah sadja ali zelenjave so zato zaščiteni od glave do peta, kadar delajo s pesticidi.

Tok, tok, a je pesticid doma?
Vprašanje, na katerega ni trdno argumentiranih odgovorov je, koliko pesticidov ostane v hrani, ki pride do potrošnika. Nekateri (ti nekateri so predvsem lastniki ogromnih plantaž) trdijo, da kemične snovi v plodove tako ali tako ne prodrejo, a je to prav slaba tolažba, če vemo, da se pesticidi prvič ne razgradijo, drugič pa se v konvencionalni pridelavi uporabljajo predvsem tako imenovani koktejli pesticidov, mešanice več različnih pesticidov. Vsak od njih je bil sicer testiran in mu je bila določena maksimalna dovoljena količina, ki se jo še sme izmeriti v živilu, za mešanice pa takšnih podatkov ni. Prav tako se pesticidom v škropivih običajno dodajajo druge snovi, kot so topila in surfaktanti, skupno učinkovanje teh pa prav tako ni preverjeno.

Strupi v naši, prav slovenski hrani?
V Sloveniji je bilo leta 2007 registriranih 329 registriranih pripravkov in 214 aktivnih snovi, uporabljanih za zatiranje takšnih in drugačnih škodljivcev. Od tega jih 19 velja za skrajno nevarne (visoka stopnja strupenosti, WHO), 30 za zelo strupene, 17 za potencialno rakotvorne, 6 za potencialno mutagene, 99 pa jih je nevarnih za okolje.

Prisotnosti večine se v končnih živilih sploh ne testira, čeprav obstajajo neodvisne študije, ki dokazujejo njihovo škodljivost. Za organofosfate, kamor sodi večina danes uporabljanih pesticidov, je dokazano, da povzročajo mutacije, rakava obolenja in so toksični za živčevje. Ljudje, ki so jim bili izpostavljeni, so trpeli za glavoboli, depresijo, pozabljivostjo in zmanjšano koncentracijo, izgubo apetita, nespečnostjo, slabostjo in splošnim slabim počutjem. Pri nas je dovoljenih 6 organofosfatnih pesticidov, ki sodijo na spisek najnevarnejših strupov (to so zinfos-metil, demeton, diazinon, diklorvos, metidation in paration, brrr, že sliši se neprijetno). V prosti prodaji je bilo leta 2003 pet aktivnih snovi, ki po evropskih direktivah (EU – Resolution on Endocrine Disruptors) veljajo za najhujše motilce hormonalnega sistema (to so vinklozolin, tiram, linuron, atrazin in alaklor).

Pesticidi v telo, pesticidi iz telesa (vmes pa še kakšen ostane)
Ne gre se torej hecati s hrano, za katero ne vemo, kako je rasla in s čim je bila tretirana. Res, da ne bomo umrli, če pojemo kilogram špricanih češenj, a problematični znajo biti dolgoročni vplivi pesticidov na zdravje. Teh ne pozna nihče, nenazadnje so tako agresivna sredstva za zatiranje škodljivcev med nami šele nekaj desetletij.

Otroci pojedo več hrane (in tako tudi pesticidov)
Še posebej nas bi moral skrbeti vpliv pesticidov na otroke. Ker tehtajo manj, zaužijejo na kilogram telesne teže veliko več hrane kot odrasli. Pesticidov se zato v njih hitro nabere več kot bi bilo sprejemljivo. Njihova prisotnost v urinu se zazna že takoj po zaužitju hrane, ki jih vsebuje. V eni od raziskav so skupino otrok hranili v treh ločenih obdobjih, sprva s konvencionalno pridelano hrano, nato z ekološko in na koncu spet s konvencionalno hrano. Koncentracija organofosfatov v urinu je bila povišana ob uživanju konvencionalno pridelane hrane in se je že po petih dneh hranjenja z ekološkimi živili znižala, takoj nato pa ob prehodu nazaj na s pesticidi obremenjena živila spet povečala.

Druga še posebej ranljiva skupina so nosečnice, saj plod preko popkovine prejema enake snovi, kot jih vase vnaša mama in je nanje veliko bolj občutljiv kot ona, ki že ima razvit obrambni sistem.

Pa še bolj okusno
Na, pa še bolj okusna je lokalna ekološko pridelana hrana. Tudi zato, ker je sezonska, ker se paradižnik ni skrival v temi in solata ni trenirala plavanja v raztopini gnojila. Toliko, da ne boste rekli, da se ukvarjamo samo z zdravjem in da je od nečesa pač treba umret. Saj to drži, ampak če že, nam od pesticidov res ni treba. Še toliko bolje, če hkrati spodbujamo slovenske ekološke kmete (ki imajo v Sloveniji res krasne možnosti za uspeh, a res zlati časi zanje še niso prišli), pomagamo pri varovanju okolja in si nabiramo dobro karmo, ko na bolj prijazen način odganjamo bolhače, strune, uši in kar je še take nadloge.

O kmetovalcih in škodljivosti pesticidov, ki so jim izpostavljeni:
http://jrscience.wcp.muohio.edu/fieldcourses07/PapersCostaRicaArticles/BananaPlantationEmployees.html

http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/00056485.htm
http://news.change.org/stories/farm-workers-suffer-the-most-from-pesticide-exposure
http://news.change.org/stories/farm-workers-suffer-the-most-from-pesticide-exposure

Nasploh o pesticidih:
www.pesticidi.net
http://en.wikipedia.org/wiki/Pesticide
http://www.cdpr.ca.gov/docs/dept/comguide/effects_excerpt.pdf

http://www.kemija.org/index.php/kemija-mainmenu-38/24-kemijacat/191-pesticidi-uporabne-ali-nevarne-spojine

Raziskave o škodljivosti:
http://extoxnet.orst.edu/pips/parathio.htm
http://cerch.org/prenatal-exposure-to-organophosphate-pesticides-and-iq-in-7-year-old-children/
http://cerch.org/tag/organophosphates/
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1241770/
http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0013935100940763

O koristnosti uživanja sadja in zelenjave:
http://www.who.int/dietphysicalactivity/fruit/en/
)