Prispevki

 On

Skoraj vse o jagodah

STE VEDELI O JAGODAH?
Majske kraljične so končno dozorele in kar slišimo jih lahko, kako se nam ponujajo: »poglejte nas, pojejte nas!« No, dobro, prav verjetno si njihove vzklike le domišljamo, a čisto iz trte izvito to spet ni – rastline svoje sladke, barvite in nasploh mamljive plodove pač ustvarjajo zato, da jih živali (to smo, hočeš nočeš, tudi ljudje) z užitkom pojedo in raznesejo njihova semena daleč naokrog. Ker je človek čudna žival, ki si glavo nesprestano beli z na videz nepomembnimi mislimi, želi vedno vedeti nekaj več. Jagoda je okusna, sladka, sočna, mmm, dobra – to ve vsaka žival, ki jo je že kdaj probala (na primer polži, oni to dobro vedo). Človeku to ni dovolj. Kerinove jagode so dobre, ja, to že, ampak kaj so tista drobna zrnca na njih (pa ne samo na Kerinovih, na vseh jagodah)? In zakaj imajo pri peclju takšne hecne majhne listke, a so tudi ti užitni? A so jagode tudi zdrave in koliko vitamina x vsebujejo? Od kje izvirajo in zakaj so rdeče barve? Je že tako, da otroški »zakaj«-i pri nekaterih ljudeh nikdar ne izzvenijo (in prav je tako, žalostno pa je, če se zgodi obratno). Tako se rodijo »ste vedeli?« prispevki.

STE VEDELI O JAGODAH?
-Jagodnjak (tako se reče rastlini, na kateri rastejo jagode) pripada botaničnemu rodu Fragaria: obstaja več kot 20 vrst, a edina, ki nas zanima (če nismo ravno botaniki z doktoratom iz genetske variabilnosti različnih vrst rodu Fragaria) je vrtni jagodnjak, Fragaria × ananassa, znotraj tega pa še veliko, veliko različnih sort.

-Fragaria × ananassa je hibrid (to se sliši zares hudo neekološko, a hibridi niso nič drugega kot križanci med dvema različnima vrstama, takih je med kulturnimi rastlinami še pa še). Njegova zgodba se začenja v davnem 18. stoletju nekje v francoski Britaniji, kjer so pred tem rasle samo jagode s prav majhnimi plodovi. Leta 1714 je francoski raziskovalec, katerega ime je še danes znano prav zaradi tega podviga, s svojega popotovanja po Južni Ameriki prinesel nekaj primerkov Fragaria chiloensis, precej večje vrste jagode z obale Čila. V Franciji so jo posadili, a ni preveč uspešno cvetela in obrodila, vse dokler ni med njo in vrsto Fragaria virginiana, ki je že dolgo pred tem prišla iz Severne Amerike (to je tista z majhnimi plodovi), prišlo do križanja. Križanci (hibridi) so imeli velike, sočne in sladke plodove – tako dobre, da jih radi jemo in z njimi polnimo zabojčke še danes.

Jagode to niso. Strokovna opažanja zvedavih botanikov razkrivajo, da »jagoda«, ki jo s takim užitkom jemo, v resnici ni »jagoda«, temveč birni plod. Prave jagode se razvijejo iz cvetnega pestiča in imajo semena v notranjosti, naša jagoda pa ni nič drugega kot omesenelo cvetišče, posuto z drobnimi plodiči – ja, to so drobna zrnca, enakomerno posuta po celotni površini jagode (v vsakem od njih se pa skriva seme). Mimogrede, (botanično) prave jagode uživamo še dolgo po tem, ko je sezona nepravih (a vendarle hkrati edinih zares pravih) že mimo – buče, paradižnik in kumare, vse to so po botanični definiciji jagode. In banane – banane so jagode (jagode pa niso banane, se pa z njimi lepo ujamejo v sadni solati, poskusite!)

Jagodnjak se razmnožuje vegetativno, s pritlikami. To so tiste dolge tanke lovke, ki poganjajo v vse smeri in zaradi katerih bi rastlino gotovo označili za invazivko ali vsaj plevel, če nas ne bi njeni plodovi tako navduševali. Lahko se jagodnjak razmnožuje tudi s semeni, a to je zamudno opravilo, s katerim se resni gojitelji jagod praviloma ne ukvarjajo, divje vrste jagod pa tako širijo imperij svojega rastišča.

-Jagode so neklimakterični sadeži – po obiranju ne zorijo več. To pomeni, da ne oddajajo zorilnega plina etilena (tako kot na primer jabolka ali banane) in ko jih utrgamo, je konec: ali so ravno pravšnje ali pa pač ne (Kerin vedno ujame pravi trenutek).

-Sladkost, aroma, sočnost, struktura in velikost plodov so odvisni od sorte, temperature, prsti, padavin, sončne svetlobe, starosti rastline in še česa. Cel kup dejavnikov, na katere ima kmet včasih prav malo vpliva, samo upa lahko in drži pesti, da se letos posrečijo.

Jagode so rdeče, ker med zorenjem v njih nastajajo antocianini, rastlinska barvila rdeče, vijolične ali modre barve (kakšne barve bodo, je odvisno od pH). Antocianini so brez vonja in brez okusa (za to v jagodah poskrbijo sladkorji), imajo pa pomembno funkcijo privabljanja opraševalcev (pri cvetovih) in raznašalcev semen (pri plodovih). Nas so prepričali.

-Ja, jagode so tudi zdrave. Ena pest in vitamina C bomo imeli dovolj za cel dan (glede na uradno priporočene količine), pa mangana, vlaknin, folatov, kalija, magnezija in vitamina K nam tudi ne bo manjkalo.

-Jagode varujejo pred premočnim UV sevanjem. Italijansko-španska znanstvena naveza je tkivnim kulturam dodajala ekstrakte jagod v različnih koncentracijah in ugotovila, da z višanjem koncentracij izginjajo poškodbe DNA in drugih celičnih komponent, ki so sicer posledica UV žarkov. Menda si želijo zdaj ustvariti sončno kremo iz jagod, o njeni morebitni užitnosti pa še niso spregovorili.

Daleč največ jagod pridelajo v ZDA, z nekaj sto tisoč tonami razlike pa jim sledijo Španija, Turčija, Egipt in Mehika. Nekje zadaj capljajo Japonska, Poljska, Rusija, Maroko, Italija in Nemčija. Slovenije pa ni na seznamu (o, če bi poskusili naše, bi jo nekam že uvrstili).

Jagode se hitro pokvarijo. Začne se z eno, drugi dan je plesnive pol košare. Rešitev: pojejmo čimprej, po dveh dneh menda začnejo izgubljati tudi večje koncentracije hranil.

Dobrih, sladkih jagod je škoda za recepte. Viške, če so, raje spravimo v zamrzovalnik kot majski spominek za zimo.

Ekološke lokalne jagode, nanje moramo čakati precej dlje kot na tiste vodnate lepotice iz Španije, a se splača. Brez pesticidov in umetnih gnojil, pa z veliko okusa in minimalnim prelaganjem sem ter tja – pojemo jih lahko kar neumite (pri tistih iz trgovine tega raje ne počnite), pa še listke s peclja si lahko privoščimo zraven (so dober vir hranil, v sadnem napitku pa sploh ne motijo).

 

http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/radovednez/razmnozevanje_jagodnjak.htm

http://www.sciencedaily.com/releases/2012/08/120803082907.htm

http://www.whfoods.com/genpage.php?tname=foodspice&dbid=32

http://en.wikipedia.org/wiki/Strawberry

 

 

 

 

 

Sveže informacije za ta teden:

Nove naročnike bomo sprejemali spet v soboto od 8h, vse dokler bomo imeli proste zmogljivosti, pričakujemo da vsaj do 12h. Takrat se boste lahko vstopili v spletno trgovino tudi novi naročniki.
Obstoječi naročniki že lahko naročate za prihodnji teden.

Dostave bodo potem potekale  do torka do petka po mestnih četrteh Ljubljane ter po ostali Sloveniji.  Prevzem v Šiški bo mogoč že v torek. Za ostale kraje preverite na zemljevidu, kdaj je načrtovana dostava. Dostava preko GLS bo v četrtek.

Prevzem abonentskih zabojčkov bo v petek.

Prijavite se na naše novičke preko naše spletne strani in spremljate FB, tako boste o vsem obveščeni. Tudi v Svežih novicah je nekaj - seveda svežih - informacij o poteku tega tedna.

____

Prosimo, prijavite se na naše novičke preko spletne strani in redno pregledujte svojo elektronsko pošto, da vas bomo lahko po potrebi sproti obveščali.

Vse naše dostave bomo izvedli brezstično. Zabojček pustimo pred vrati stanovanja ali hiše, zabojček kot vedno plačate z nakazilom po prejemu zabojčka, ko prejmete račun.
Prazen zabojček, če ste že naročali, pustite pred vrati.

Preberite pogosta vprašanja (ki so sicer nastala v čas pred krizo). Če imate vprašanje, ki ni ostalo odgovorjeno, prosimo, pišite nam.