Prispevki

 On

Sladki boj proti sladkorni bolezni

Ko vam naslednjič kdo reče, da je od vaše osladnosti dobil sladkorno, mu odvrnite, da se to pač ne bi zgodilo, če bi jedel dovolj sadja in zelenjave. In bilo bi bolje, če se ne bi (no, saj verjetno sogovornik ni mislil resno), kajti diabetes ni le nadvse neprijeten za tistega, ki ga ima, temveč v obup spravlja tudi državne blagajne. Po podatkih WHO (World Healt h organisation) ima diabetes 220 milijonov ljudi po vsem svetu, povišana raven sladkorja v krvi pa je posredno kriva za 3,4 milijona smrti letno. Ocenili so, da se bo številka med leti 2005 in 2030 podvojila. Diabetes je neposredno povezan s povečano možnostjo, da vas zadane kap, da vam odpovedo ledvica, da oslepite ali da vam amputirajo nogo. Ne bere se prijetno, a morda je še bolje tako, ker nas vzpodbudi k razmišljanju in akciji. Toliko grozljivih bolezni in statistike vsepovsod, a vse premalo je besed o tem, da lahko nanje veliko vplivamo prav sami, še preden se razvijejo.

Banana namesto koka kole
Diabetes je dveh tipov, ena in dva, pri čemer je tip dva veliko, veliko pogostejši. Povzročata ga v prvi vrsti abdominalna debelost (to so tisti obročki okrog trebuha, v kolikor so objektivno preveliki) in previsok vnos procesiranih sladkih pijač in živil. Nekaj malega naj bi prispevala tudi genetika, a nanjo pač ne moremo vplivati. Vse ostalo je v naših rokah: da se veliko gibamo, ne pijemo (preveč) sladkih gaziranih pijač in da namesto sladkarij jemo sadje. Tudi sadje je sladko (če je zraslo na soncu in imelo čas dozoreti), a ga ne mečemo v isti koš s predelanimi sladkimi živili. Težko je to razložiti, fruktoza iz banane je namreč kemijsko identična kot fruktoza iz koka-kole. Ampak sadje vsebuje še vlaknine, pa veliko mineralov in vitaminov, skratka, narava je že vedela, kaj počne, ko ga je vzgajala. Nam ljudem pa stvari včasih očitno uidejo izpod nadzora – izkaže se namreč, da sladke gazirane pijače možnost, da dobite diabetes tipa 2, povečujejo, sadje pa jo zmanjšuje.

Poskok procentov
Takole pravijo uradni podatki (iz Amerike, pri nas je morda stvar malo manj huda): v obdobju 1970-1997 se je poraba sladkih pijač povečala za 86% na osebo, pojavnost debelosti pa se je v približno istem obdobju povečala za 112%. V tem času se je tudi pojavnost diabetesa povečala za 111%, prvič zaradi same debelosti in drugič
, ker hiter vnos velike količine lahko prebavljivih sladkorjev (=pitje Pepsija) stimulira vnetne procese, ki povečujejo možnosti za razvoj diabetesa. Torej: čimmanj oziroma nič sladkih pijač – tu so mišljene, saj veste, Coca cola, Multi sola, Sprite, Fanta, Pepsi, pa tudi ledeni čaji in sadni sirupi (pa saj jih niti ne potrebujemo, ostanejo nam voda, čaji, sveži sadni sokovi in šebesa).

Spet sadje in zelenjava
Če vas je sogovornik z začetka tega sestavka prestrašil (češ, da je zaradi vas dobil sladkorno), se pomirite, nobenih dokazov seveda ni, da osladnost povzroča diabetes (pa tudi osladni verjamemo, da niste). Obstajajo pa dokazi, da ga sveže sadje in zelenjava (veliko njiju) preprečujeta. V raziskavo iz Velike Britanije so vključili nekaj več kot 3700 ljudi, ki so jih spremljali 11 let. Ugotovili so, da so tisti, ki so uživali največ svežega sadja in zelenjave zmanjšali možnost, da zbolijo za diabetesom tipa 2 za 21%. Pomembna ugotovitev raziskave je tudi, da na zmanjšanje tveganja vpliva tudi raznolikost sadja in zelenjave, ki ju jemo in da je ta pomembna vsaj toliko, če ne bolj kot količina.

Druga raziskava je podobno stvar raziskovala malce bolj laboratorijsko, saj so preiskovanim osebam odvzemali še vzorce krvi in urina, v njih pa merili markerje oksidativnega stresa in snovi, ki so povezane z vnosom sadja in zelenjave (npr. vitamin C). Vsekakor manj zabavna raziskava, a zaključek je podoben: več sadja in zelenjave za manj diabetesa (v populaciji, kot posameznik ga pač lahko dobite le celega, malo pač ne), le da ta raziskava še posebej izpostavi koristi povečanega uživanja zelenolistne zelenjave. Zaradi antioksidantov naj bi sadje in zelenjava zniževala oksidativni stres in vnetne odzive, ki lahko sprožajo diabetes.

Zadnje, a ne najmanj pomembno dejstvo pa je, da bomo z več zelenjave in sadja tako ali tako bolj suhi (v povprečju). Poletje je še daleč, zato vas za estetsko hujšanje še ne mislimo navduševati in to tudi ni najbolj pomembno, ker je bolj važno, da smo z manj kilogrami (če smo jih imeli prej preveč) ogromno storili za obrambo pred diabetesom (in mnogimi, mnogimi drugimi boleznimi).

 

 

O diabetesu: http://diabetes.niddk.nih.gov/dm/pubs/statistics/

http://diabetes.si/o_diabetesu/epidemiologija_diabetesa/

http://www.cdc.gov/diabetes/statistics/slides/long_term_trends.pdf

 

Raziskave: http://www.nutraingredients.com/Research/Fruit-and-vegetable-consumption-linked-with-reduced-risk-of-diabetes

http://care.diabetesjournals.org/content/early/2012/03/30/dc11-2388.abstract

http://www.nature.com/ejcn/journal/v67/n1/full/ejcn2012174a.html