Prispevki

 On

Solata

Oh, zelena solata, kakšna dolgočasna rastlina. Nekako vodenega okusa, nezanimivega videza, pa še na vsakem vrtu raste. Pa kaj še! Solata je prav zanimiva radičevka stoterih vrst in okusov, pa tudi na vsakem vrtu ne raste.
Kar pojdite enkrat v tuje kraje, visoko na sever ali nekam blizu ekvatorja – še pogrešali jo boste, našo domačo solato. Tudi na našem delu planeta vzdihujemo za njo tem bolj se zima bliža koncu (nizozemska iz rastlinjaka namesto izpod sonca pač ni vredna svojega imena) in če je po dolgi ne-sezoni še ne pogrešate, je skrajni čas, da jo vzljubite. To je lahka naloga, saj je čas poljedelskih začetkov mimo in solata ni več, kakršna je bila takrat – visoka in grenka.

Majhna, velika, grenka, sladka, modra, trikotna, rdeča, zelena, vseh vrst
Danes obstaja v tolikih različicah, da ni vrag, da vsakdo ne najde svoje. Glavnata solata oblikuje glave (ker je tako okusna, ji odpustimo neizvirnost v imenu), gojijo jo od srednjega veka dalje in se ponuja v množici sort, od maslenke do kristalke. Rezivka namesto glave naredi rozeto, ki jo večkrat porežemo, pri berivki pa lahko pridelek trgamo proti, list za listom.

Nitrati iz rastlinjaka, klorofil izpod sonca
Ker smo se zgoraj obregnili ob nizozemsko solato, ki je zrasla v rastlinjaku, smo dolžni pojasnila. Nič lažjega, že zdrava kmečka pamet bo dovolj. Solata brez sonca pač ni živela srečnega solatnega življenja in pravijo, da smo, kar jemo. Obilica pesticidov in gnojil naredi svoje (resda pripomore tudi k temu, da zraste solata tako lepa in velika), tako je v solati izpod oblačnega neba približno petkrat več nitratov kot v srečnici izpod milega neba. Sami nitrati za človeško telo sicer niso škodljivi, a se iz njih v prebavilih tvorijo toksični nitriti, ki se lahko nadalje pretvarjajo v amoniak. Velike količine nitratov so zato človeku, še posebej pa otrokom, nevarne, saj lahko nitriti povzročijo pojav methemoglobinemije, pri kateri je onemogočeno prenašanje kisika po krvi.

Prostorasla solata je druga pesem. Polna je vitaminov, mineralov, antioksidantov in predvsem vode – te vsebuje več kot 90%. In voda je bistven element življenja, še posebej pa prija poleti, pa čeprav v obliki solate. Hidrira telo in ga ohranja vitalnega, zdravega ter polnega energije. Po mnenju nekaterih (najdlje je segel glas iranskega zdravnika Batmanghelidja) bi lahko bila dehidriranost celo glavni vzrok večine bolezni (kogar zanima, si lahko več prebere v knjigi Your Body’s Many Cries for Water). A nazaj k solati. Poleg tega, da preskrbuje z obilico vode, z vlakninami pomaga k primerni prebavi, z minerali pa odpravlja slabokrvnost in pripomore k optimalnemu delovanju živčevja in mišic. Magnezij je npr. potreben za prenos živčnega impulza do mišic, kalcij je ključen za začetek mišičnega krčenja, od tu naprej igra pri krčenju mišice pomembno vlogo kalij, a vse skupaj ne bi šlo brez cinka, brez katerega ni nevrogeneze, nastajanja novih živčnih celic. Če se sliši zapleteno – ni treba, da je tako. Privoščite si veliko skledo zelene solate, ona ima naštete minerale v malem prstu. Pa to še ni vse.

Z zeleno solato nad rumeno pego
Bolj je zelena, več klorofila ima (o koristnosti tega je nekaj napisanega že pri motovilcu), še eno pomembno barvilo pa je zeaksantin. Nekaj raziskav je povezalo uživanje živil z visokim deležem zeaksantina (in solata to je) z zmanjšano možnostjo za razvoj starostne degeneracije rumene pege v očesu. Bolezen je pogosta med starejšimi (100 obolelih na 100 000 prebivalcev), njeni simptomi pa so zamegljen vid in v končni fazi tudi slepota. Zeaksantin iz solate se v črevesju absorbira in se z HDL molekulami (t. i. »dobri holesterol«) prenaša do očesne mrežnice. Tam deluje kot antioksidant in filter premočne svetlobe ter na ta način varuje pred degenerativnimi spremembami očesa. Zopet torej velja – velika skleda solate na dan, pa ste lahko pomirjeni kar se tiče očesnih bolezni na stara leta.

Ni ravno opij, a to je samo dobro
In tudi sicer ima solata pomirjujoč učinek, delno zaradi potrebe po skrbnem žvečenju (da je del prebave opravljen že v ustih), delno pa zaradi belega mlečka, ki ga vsebuje. Po delovanju je podoben mlečku v makovih glavicah, prav tistemu, iz katerega s sušenjem pridobivajo opij, le da solatni mleček ni strupen in je mnogo blažji.

Solata v solati, jasno!
Ko so na vrsti recepti, se solata najbolje znajde kar sama od sebe. V solati, kjer pa drugje. Z dodatki različnih hladno stisnjenih olj, kisa ali limone in s sezonsko zelenjavo, morda potresena s svežimi ali suhimi začimbami.

Aromatična solata
(vir: D. Cortese: Zelenjava)
V veliko solatno skledo natrgamo liste solate, dodamo na rezine narezano jabolko, več narezanih jagod (še malo potrpimo, pa bodo) in na tanka kolesca narezano čebulo. Narahlo premešamo, začinimo z oljčnim oljem, limoninim in grenivkinim sokom. Priložimo lahko še kak košček grenivke.

Zelena solata z redkvicami
-1 glava zelene solate
-6-8 redkvic
-1/2 skodelice kalčkov
-ščep soli
-olivno olje
-jabolčni kis

Solato natrgamo v skledo, dodamo na kolobarje narezane redkvice, kalčke in začinimo z olivnim oljem, kisom in soljo.