Zabojčkanje je sproščujoča dejavnost. Gledaš zelenjavo, kako jo vozijo kmetje, gledaš zelenjavo, kako jo pridni sodelavci v tišini zlagajo v zabojčke (če si iz Oddelka za marketing, jasno, drugače si ta pridni sodelavec), gledaš zelenjavo, kako jo pridni sodelavci nosijo iz Hale B v Korenčka in avtomobile. Gledaš vesele naročnice (in naročnike in otroke, kjer so), kako z veseljem sprejemajo zabojčke. Malo gledanja, veliko sproščanja. No, pa malo pisanja, če si iz Oddelka, pa malo dogovarjanja s kmetij, kakšna reklamacija sem in tja (največkrat so v slogu „Hmm, se zdi, da nam je škrat pojedel solato iz zabojčka, ni je bilo v njem, na računu je pa bila“, najhujše so pa kot „Imam pritožbo, solata je bila ta teden res uboga in potem ko jo je tašča čistila, je godrnjala, kako drago solato kupujemo“), prijazno, ni kaj, ko bi vsepovsod bilo tako, bi bilo kar pretirano dolgočasno (se zdi tistim, ki naredijo tako, da ni tako, nam se zdi prav fino tako).
Da pa le ni tako dolgočasno (čeprav bi se nam zdelo fino, ker bi potem lahko delali nove reči, imamo jih še kar nekaj pod zabojčkom), se rado zaplete. Poleg vseh težav, s katerimi se srečuje vsaka spodobna industrija, ki je naravnana na dobavo ravno v pravem trenutku, imamo tu še manjše in večje naravne nesreče, samo do kolen namočeno zemljo, da ni moč po njej hoditi, prvo, drugo in res močno slano, sušo, nepredvideno vročino, predvideno vročino, ki je potem ni, kmete, ki se jim ne da ustaviti na avtocesti in potem drugi kmetje ne morejo za skoraj zastonj dostaviti svojih nekajkilogramovzelenjave, kmete, ki se jim ne da dostaviti nekaj sto kg zelenjeve nekaj sto km daleč in potem se srečamo na pol poti, kmete, ki ne vozijo avtov in nimajo mobilnih telefonov, kmete, kjer na njivi ne vleče mobilni telefon, kmete, ki so napisali prvi račun v življenju za Zeleni zabojček, a prej prodali veliko zelenjave kar tako. Kmete, ki bi radi prodali nekaj zelenjave, pa ta ni na certifikatu (in če ni tam, je ne moremo kupiti, pa čeprav imajo dvainštirideset drugih napisanih), ah, in vse to se začne dogajati najraje v sredo dopoldne, opoldne, tudi popoldne (te pa so res adrenalinski nadomestek za vlakec smrti).
Vsak teden je izziv, da napolnimo zabojček z vsem, kar ste naročili, v prav teh količinah (in da vse dobimo zadnji trenutek, da je res sveže). Včasih se to ne posreči, kar jemljemo zelo osebno. Za vsakega si namreč predstavljamo, da pride na obisk tašča, vi ste si pa ravno zamislili šest hodno večerjo v četrtek zvečer in računate na dostavo ravno pravi trenutek. In potem pride zabojček, kjer manjka ravno ključna sestavina (recimo brstični ohrovt). Strašno!
Preveč krompirja in korenčka? Štruklji
Krompir umijemo in ga kuhamo približno 25 min. Kuhanega olupimo, pretlačimo, dodamo moko, maslo in jajca. Rahlo posolimo in pregnetemo.
Nadev Korenček ostrgamo in drobno naribamo. Umešamo jajci in posolimo. Testo razvaljamo na pomokanem prtu. Namažemo ga s pripravljenim nadevom, zvijemo in zavijemo v čisto vlažno kuhinjsko krpo. Na obeh koncih povežemo z vrvico in ga damojs kuhat v soljen krop.
Kuhamo približno 25 min. Nato štrukelj vzamemo iz vode, ga odvijemo in narežemo.
S katerih njiv: Na njivah je sedaj bolj ali manj vse pri miru, le ob toplih sončnih dneh se zelenjava malce prebudi in pretegne. Tako je ponudba iz tedna v teden enaka, lahko pa pričakujemo, da bomo počasi pospravili vse dobrote z njiv in da bodo kmetje vedno bolj hodili v kleti namesto na njive:
Fras, Ankaran – špinača, blitva, krompir, muškatne buče. Romana Jarc, Horjul – radič, repa, listje brokolija, ohrovt. Retar, Gozd Reka – koleraba, por, čebula, buče, blitva, rukola, peteršilj. Studen, Obrije – zelenje šopki, zelje, zelena, kislo zelje, Kastelic, Mirna Peč – Topaz, Opal. Purgaj: Gloster, Idared, Jonagold. Nared, Kožljek – nekaj motovilca, rdeče korenje, pesa, repa, rumeno korenje, česen, kot že nekaj tednov, a zaloga se počasi črpa (na dva tedna porabimo za en kombi). Reja, Brda, pituralke, kaki. Od Finka iz Avstrije – paradižnik (res zadnjič), jabolka II, preostali motovilec, pastinak, oprano korenje, vse to avstrijsko, isto kot pretekli teden.
Od naših lokalnih dopisnikov Nabava od lokalnih dobaviteljev, tudi storitev in ostalega, kar rabimo za naše delo, je za nas zelo pomembna. Iz čisto sebičnih razlogov. Če jim damo delo, bodo imeli denar in bodo še delali. Ni boljšega, kot iti nekaj ulic stran v kopirnico Sekom in vsak teden vzeti listke, ki jih razmožijo takoj, ko jih dobijo. In dobijo jih, ko Oddelek za marketing dobi navdih (navdih se skoraj vedno veča obratno sorazmerno z časom, ki je še na voljo – k sreči).
Planiranje Tokrat smo ga vzeli zelo zares in povabili kmete na sestanek sredi decembra, dotlej bomo že uskladili plan sajenja za 2013:
1) Pregled dela v 2012 (aktivnost, prodaja, cene doma in v tujini, marže, konkurenca) ; 2) Poslovni načrt 2013 (aktivnost, prodaja, cene, marže, konkurenca); 3) Plan prodaje zelenjave, sadja in ostalih pridelkov ter izdelkov (pregled sadilnih načrtov po kmetijah, plan uvoza); 3) Razno; 4) Velika zabava s plesalkami, tombolo in ognjemetom.
Logika je preprosta: če ne bodo sadili, gotovo ne bo zraslo. Če bodo sadili vsi hkrati iste reči, bo gotovo zmanjkalo drúgekráti. Če bo zraslo vse poleti, bodo lahko sami pojedli, ker boste vsi imeli na svojih vrtovih / boste na dopustu/ bodo starši in babice vaš dobavitelj.
V tem tednu manjka: brstični ohrovt (avstrijskim kmetom ni zrastel) in repino listje (za to so krive Kersnikove ovce, one so vedno krive, pa smo jih pozabili na prvi strani).
Zabojčki za vrtičkarje Ponosni smo, da je med našimi naročniki veliko vrtičkarjev – v sezoni ste navajeni na dobro hrano in to pomeni, da je v Zabojčkih dobra hrana (skoraj kot z lastnega vrta). Za vrtičkarje in balkonarje pripravljamo ponudbo sadik in ostalega, kar je koristno za uspešno eko vrtnarjenje. Mogoče Mala šola za vrtičkarje, vas zanima?
Račun je še vedno tak: 10100-0047314752 pri Banki Koper (Čarna d.o.o., Runkova 6, Ljubljana). Sklic je SI00 00XXXX, XXXX je številka računa, ki ste ga prejeli. Niste prejeli računa? Prosimo, sporočite, da vam ga pošljemo, brez računa ni plačila, tako je edino prav (davki za vrtce, šole, take reči).