Takole imamo: nič se ne bomo hvalili, da je jesen prinesla veliko dobrega; dobro, ni tragike, kar nekaj zaloge imamo, nekaj bo vendar že še zraslo, sadje je dobro rodilo (brez zaščitnih mrež bi pa bolj žaltavo gledali gnila jabolka, junijska toča bi jim zavdala), tudi zelja nam ne bo manjkalo (čeprav še slišimo žalostne krike: že ves mesec jemo zeljeee), pa jedi, ki se naredijo iz repe pa kolerabe pa črne redkve pa korenja in seveda krompirja, takih ne bo manjkalo. Odkupujemo vse, kar zraste na slovenskih poljih v spodobnih količinah in je na voljo po ceni, ki ni bistveno večja od avstrijskih in italijanskih. Praznih zabojčkov nihče ne mara, četudi je to mogoče v nacionalnem interesu; vsekakor pa je zadovoljen zabojčkar skupni interes kmeta in vseh zabojčkarjev (in tega se zavedajo skoraj vsi kmetje, česar smo veseli). Še vedno zagovarjamo pravico (skoraj) proste izbire, tako da lahko že jeste tudi živila, ki rastejo v neogrevanih rastlinjakih bližnje okolice (eee, pri tem se pa podpora naših kmetov, ki tega skorajda nimajo, hitro konča).
Lansko leto smo se takle čas še mastili s paradižnikom in solato (kumare so se nam zdele kar nekam premalo fine, buč pa še niti pogledali nismo). No, letos je drugače, se zde kumare izjemno poletne in prav veseli smo jih:
Tople kumare v omaki
- 5 kumar
- 4 krompirji
- 3 sesekljani paradižniki
- pest sesekljanega peteršilja
- 1 čebula, 3 stroki česna
- sol, olivno olje, ščepec kopra, ščepec čilija, žlička paradižnikove mezge
Krompir olupimo, narežemo na manjše koščke, solimo in skuhamo. Čebulo nasekljamo, dodamo olupljene in naribane kumare, solimo, dodamo česen, koper, čili in dušimo 15 min. Dodamo olupljen in nasekljan paradižnik, paradižnikovo mezgo, sesekljan peteršilj, dosolimo po okusu in kuhamo še 10 min. Krompir odcedimo in primešamo k kumaram, kuhamo še 5 min. Zraven ponudimo kislo smetano (ki je še ni v zabojčku). [recept je napisala Tantra, ringaraja.net]