Za dan kulture gremo zabojčkarji seveda na kulturne dogodke. In na krasnem koncertu premišljujemo, kako so glasbeniki podobni zabojčkarjem: note zlagajo v kupe in iz njih luščijo melodije (in ritme, ker so bili tolkalci). In kaj še delajo? Zabavajo se, vsaj nadvse prepričljivo tako zgleda.
Tudi mi se radi ob svojem delu zabavamo; želimo si, da bi skupaj z vami ujeli ritem narave in vam vsak teden, brezstresno, prinesli poln zabojček živil za pošteno ceno, iz katerih boste z lahkoto pripravili okusne obroke. (in tu pride naša moralka) In da vam bomo brez težav dali čebulo namesto pora, ko bo le tega za zadnje zabojčke zmanjkalo – iz obeh je krasna juha! Skoraj tako, kot bi imeli svoj vrt. Tudi na vrt ne gremo z namenom: nabral bomo 0,456 kg pora, 0,56 kg solate…pač pogledamo, utrgamo in pojemo. Ta duh lovimo in zadnje dni nam krati spanec (saj že razumete, še vedno zgodba o nakupu zelenjave vs. zabojček). Veseli bomo vaše pomoči in razumevanja.
Recepti tega tedna
Naša divizija za tržnično komuniciranje je nabrala na kup silno mnogo receptov, slava ji! Če ne veste, kaj z repo ali kolerabo, podajte se na naš zeleni-zabojcek.si/blog . Eden izmed receptov za kolerabo pravi:
manjša čebula, koleraba, žlička sladkorja, sok pol pomaranče ali nekaj naribane lupinice pomaranče, sol, poper, olje, žlička kisle smetane ali jogurta za okras
Na olju posteklenimo čebulo, ji dodamo olupljeno in na koščke narezano kolerabo ter pražimo, da koleraba malo porjavi. To ji da sladkast okus, ki ga podpremo še z žličko sladkorja: med kolerabo in čebulo naredimo malo prostor in v isti posodi karameliziramo sladkor. Prilijemo vodo, dodamo začimbe in kuhamo deset minut. Zmešamo s paličnim mešalnikom, dodamo naribano pomarančno lupinico ali pomarančni sok in postrežemo z žličko kisle smetane ali jogurta.
Korenček potuje in nabira
Bloke, Prlekija, pa še marsikaj vmes, vse te kraje si ogleduje Korenček, naš kombi, jasno (in zabojčkarji noter, seveda). Na Blokah smo pobrali krompir in pogledali krave (sic!) ter se navozili po zasneženih gozdnih poteh (brrrr.). Med griči Prlekije so kraji skrivnostnih imen, kjer že raste zelenjava (pa še več je lahko, če jo bomo pridno jedli). Med Malo Nedeljo in Bučkovci (ne ne, Petra, ni Medno in Bizovik; Luca je pa verjetno od tam, ko tako hitro odgovori, a?) so Kuršinci in tam imajo resnega kmeta (no, po posesti, sam je ravno tako prijazen kot vsi Prleki, torej zelo), ki ima poleg turistične kmetije tudi pridelavo zelenjave. Pa še nekaj drugih kmetov nas je prišlo pogledat, te Lublančane v kravatah, smo se imeli fino in prepričani smo, da iz teh debat bodo polni zabojčki! Lep del zabojčkanja, ko čutiš, da puščaš dobro sled tudi pri kmetih. Čisto iskreno, boljši del zabojčkanja, veselje pri naročnicah in kmetih (zdaj moramo pa samo še tako narediti, da ne bomo mi pod stresom, pa bo!).
Zabojčkarji planiramo, pogajamo in potujemo
Zares gre, je treba tudi kakšno dokončno in obvezujočo reči s kmeticami pa kmeti. Sajenje je pred vrati in točno moramo povedati, koliko in po kolikšni ceni bomo dali v zabojčke. Še vedno se držimo: približno 2/3 za kmeta, 1/3 za državo in zabojčkarje, cena na tržnici je pa 3/3. Potem pogledamo čez plot in primerjamo, ali so na senčni strani Alp primerno podobne cene pa rečemo: to bo to. Če pa niso, pa ugotavljamo, zakaj še niso in kako lahko delamo, da bomo vsi za vloženo dobili čim več. In kaj bo bolje naslednje leto.
Praznih zabojčkov se veselimo – še vedno gre zares
Zelo ste pridni, močno smo dvignili delež vrnjenih zabojčkov. Čisto vsak vrnjen zabojček je zlata vreden (še malo, pa smo končali s kartonskimi škatlami, vsaj za redne stranke).
Pripravljamo boljši plačilni pregled, ki nam bo omogočal sprotno urejanje in pregled vaših plačil. Dotlej potrpljenje, prosimo!