Čemeti v kotu in tožiti nad svetom? Delati (tudi napake)? Ker pa smo zabojčkarji polni zanosa, se raje vržemo v akcijo.
Pridružili smo se bonitetni skupini Goodlife, kjer so že nekatera podjetja, za katera ste že slišali (kot Microsoft, BMW pa Delo). Kot nas poznate, zviti marketinški pristopi niso ravno za nas, vse, kar diši po bonitetah, se nam pa že zdi zvito (čeprav preizkušeno delujejo, mi si želimo veeeliiiko družino zabojčkarjev.). Mi takole: ceno na mizo, pa presodi, ali je poštena ali ne. No, pa smo vseeno v družbi velikih in uglednih. Na kar smo ponosni, da ne bo pomote, in koristno je, saj bo za zabojčke več ljudi zvedelo. Ampak naš strah je bil v tem, da nas bodo veliki pohrustali, ne v zabojčku, ampak s svojimi produkti in vrednotami, ki ne spodbujajo trajnostnega, mogoče raje rečemo skromnega življenje. Skromnost in (ta je pa močna beseda) ponižnost, to bomo potrebovali v naslednjih letih. In ker smo se mi čisto neskromno odločili, da bomo spremenili način, kako Slovenija jé, moramo biti tudi sami dovolj veliki. 200 zabojčkov tedensko je lepo, ni pa dovolj za spremembo prehranjevanja. Tako smo se odločili, da bomo raje mi od noter ozelenili te velike kot pa oni nas prevrednotili. Če pa nas potegne v vrtinec in ne bomo dovolj zabojčkasti, računamo na vas.
Da ne bomo vsak teden čudnih živil tu silili, tokrat zloženka iz vsem ljubih (pa še nobel ime ima):
Quiche s porom, korenjem in brokolijem
Hrustljava srajčka: 250 g pirine polnozrnate moke, pol žličke soli, 80 g pretlačene skute, 50 g masla, 2 rumenjaka, nekaj žlic vode
Nadev: 250 g brokolija, večji por, narezan na kolobarje, korenčka, narezana na kolobarje, 3 jajca, 4 žlice mleka, 2 žlici jogurta ali kisle smetane, 90 g naribanega sira, osmina žličke muškatnega oreščka, poper, sol.
Pečico segrejemo na 200 C. Zamesimo testo za srajčko, ga pokrijemo in pustimo počivati. Zelenjavo blanširamo in jo preložimo v cedilo, da odteče voda. Zmešamo ostale sestavine nadeva. Testo razvaljamo, obrežemo in ga pritisnemo ob robove namaščenega pekača. Naložimo zelenjavo, polijemo s prelivom, pečemo 25-30 minut, da malo porjavi in spekli smo odličen quiche! Kar težko počakamo tistih nekaj minut, da se malo umiri in ga lahko postrežemo…
Kaj se govori
Milena pravi sredi februarja: ker korenja in pastinaka ni več (in tudi ničesar drugega), pošiljam tudi račun za februar. // Romana: imam samo še repo, regrat bo (čez dober mesec). // Peter pravi: imam samo še k.zelje in česen pa krompir. Pred aprilom ne bo ničesar. // Zvonko pravi: še imam dovolj vložene zelenjave, ni panike (op.a.). // Prleki: gledamo, kje rastejo koprive in regrat. // Valpatič: Čemaž počasi raste. Bo. // Zabojčkarji: Počutimo se kot med Veliko lakoto.
Certificirani
Ker se spodobi in je pravično, smo odslej (najde se nekdo, ki poreče končno) certificirani. To pomeni, da nas lahko kadarkoli preverijo, ali prodajamo zgolj in izključno živila, ki so ekološka. Koristi nam iz dveh razlogov: ker to zahteva od nas vodenje urejene dokumentacije (in to je vedno koristno, priznajmo si) in ker predvsem pri novih naročnicah zbuja več zaupanja, da bodo res dobile izključno ekološko hrano. Ker se ukvarjamo izključno z ekološkimi živili, sam proces ni bil zahteven, saj pri nas živila ne morejo pomešati z neekološkimi.
Jumbo, jumbo, jumbo, jumbo, jumbo, jumbo, jumbo, jumbo, jumbo
Kmetje so nam podarili Korenčka (naš kombi, za neuke), dobri zunanji oglaševalci pa zamenjali jumbo plakate za zabojčke. Vedno je lepo videti sledove dela, pa če pravi Mateja Hvala, odkar prinašate zabojčke, moja hči je že skoraj vso zelenjavo ali pa veeeeeelik jumbo plakat (prvo bolj intimno, drugo samohvala, oboje pa dobro za delovni zagon in ego, mrrrrrrrr).
Praznih zabojčkov se veselimo – še vedno gre zares
Zelo ste pridni, močno smo dvignili delež vrnjenih zabojčkov. Čisto vsak vrnjen zabojček je zlata vreden (še malo, pa smo končali s kartonskimi škatlami, vsaj za redne stranke). Še vedno pripravljamo boljši plačilni pregled, ki nam bo omogočal sprotno urejanje in pregled vaših plačil (plan v marcu). Dotlej potrpljenje, prosimo!