Prispevki

 On

Zelena

Eko zelena gomoljZeléna je zeléna, to drži kot pribito, zeléna pa je tudi zêlena. Gomoljna malo manj, stebelna in listna pa prav močno. Zêlena je seveda še marsikaj drugega, na primer zelo aromatična, marsikomu okusna, nekaterim pa sploh ne, pa zelo hranljiva in zdravilna je. 

Kozmopolitanka
Je prav  kozmopolitska sorta zelenjave. Današnje sorte zelene izvirajo iz divje prednice, ki raste po močvirnatih in vlažnih delih Evrope, pa tudi v Afriki in Aziji. Danes se lahko odločamo med gomoljno (za v juho), listno (za začinit marsikaj) in stebelno zeleno (ta je pa sploh uporabna, a trenutno ven iz mode oziroma sezone). Razlika med njimi je kar očitna: poudarjen in veeelik je tisti del, ki ga ljudje pač uporabljamo, najsi bo to podzemni gomolj, listje ali odebeljeno steblo. Prav vsi imajo, no, zêlenast okus, ki jim ga dajejo posebna eterična olja.

Terpeni
Glavna sestavina omenjenih eteričnih olj so terpeni, raznolika skupina spojin, ki jih mnoge rastline proizvajajo, da bi z njimi odgnale škodljivce (kar poskusite požvečiti celo pest zêleninih listov, ni prav okusno). Terpeni imajo antibakterijske, antivirusne in antiglivne lastnosti, zato uživanje zelene deluje razkuževalno, predvsem na sluznice v našem telesu (v ustih, želodcu, črevesju, sečilih).

 Nekoč…
Zelena ima dolgo zgodovino uporabe, ki se je ne bi sramovalo nobeno živo bitje. Že stari Grki so jo tkali v vence najboljšim med njihovimi športniki, menda je veljala za simbol veselja. Pojavlja se tudi v Homerjevi Odiseji, Hipokrat pa jo je priporočal vsem, ki so jim trzali živci. Rimljanom očitno niso, saj so liste zelene pogosto uporabljali kot začimbo, posušene in zdrobljene.

in danes
Seveda, znanost ne bi bila znanost, če ne bi vsega izmerila, izračunala in preverila (kar se pač preveriti da).  Da je zelena odličen vir vitamina K (da ne izkrvavimo, če se ranimo) , to so ugotovili, in še, da ima veliko vitamina C, vitamina A in vitaminov B skupine. Pa veliko vlaknin ima, za dobro prebavo in vitek stas. Dodamo še minerale, predvsem mangan, magnezij, molibden, kalij in kalcij, pa dobimo zêleno – odličen naravni izotonik (na primer stebla ali gomolj zelene, stisnjena v sok takoj po telesni aktivnosti). Eno steblo zelene vsebuje v povprečju tudi 35 mg natrija, kar je za zelenjavo ogromno in pomembno prispeva k elektrolitski sestavi. Če jo uporabljamo v solatnih prelivih, zmešanih v blenderju na primer, lahko zato na njen račun zmanjšamo količino uporabljene soli. Tudi sok iz zelene bo imel prijetno slan okus, v malce toplejših dneh to še posebej paše, ko s potenjem izgubljamo ne le vodo, temveč tudi minerale in z njimi natrij.

Niža krvni pritisk
Če imate visok krvni pritisk, vam je zdravnik gotovo odsvetoval uživanje soli (in prav je imel). Prav zanimivo, a zelena kljub relativno visoki vsebnosti soli (natrija) krvni pritisk znižuje, vsaj tako so ugotovili na Vanderbiltski univerzi v Tennesseeju (ZDA). Sistolični krvni pritisk (= pritisk v žili v trenutku, ko srce iztisne kri v arterije) se je ob dodajanju NBP-ja (snov v zeleni) znižal za 24 mmHg. 3 snovi v zeleni naj bi prispevale k učinku zniževanja krvnega pritiska: že omenjeni NBP (3-n-butilftalid), apigenin (ime seveda spominja na zeleno, katere latinsko ime je
Apium graveolens) in omega-6 maščobne kisline.

Kako jo narediti okusno?
Liste listne zelene posušimo in uporabljamo kot začimbo, seveda je za začinjanje primerna tudi sveža. Stebelna zelena je vsestransko uporabna, a njena sočna stebla (ki v resnici to niso, gre namreč za odebeljen pecelj) morda bolj prijajo v poletni vročini. Zdaj je čas za gomoljno zeleno, ki jo že poznamo in ko se dnevi krajšajo in hladijo, gotovo prav pride v marsikateri topli jedi. Če jo narežemo res na tanko, je dobra tudi surova v solati – zmešana z jabolki, orehi in prelivom, predstavlja dobro znano Waldorfsko solato (poskusite z
Waldorfsko solato a la Zeleni zabojček). Sicer pa na rezine in v vroče olje z njo! Ocvrta in začinjena je prav okusna, lahko pa jo narežemo tudi na kvadratke in skuhamo skupaj s krompirjem, nato pretlačimo v pire ali pustimo kot malce drugačno krompirjevo solato. Ali pa se lotimo katerega od spodnjih receptov (pobrani so s Kulinarike.net):

Seveda, tule jo naročite in potem naredite okusno

Waldorfsko solato a la Zeleni zabojček  ali

Zelenin zrezek 1
-gomoljna zelena
-parmezan ali zbrinc (sir, podoben parmezanu)
-krušne drobtine
-česen
-peteršilj
-drobnjak
-olivno olje

Na olivnem olju prepražimo drobtine, dodamo strt česen in peteršilj ter odstavimo. Masi primešamo nariban parmezan ali zbrinc.
Gomolj zelene narežemo na 1/2 centimetrske kolobarje in jih dušimo na z vodo ali juho razredčenem olivnem olju. Na vsak kolobar zelene naložimo žlico prej pripravljene mase in na nizkem ognju dušimo do mehkega. Po vrhu potresemo na drobno narezan drobnjak.
Postrežemo kot toplo ali hladno predjed, lahko pa tudi kot del glavne jedi, na primer namesto običajnega zrezka (ni povsem isto, to je res, a morda jo še vzljubite).

Zelenin zrezek 2 (po Antonu Goljatu)
-200 g naribane gomoljne zelene
-60 g mletih orehov
-60 g polnozrnate moke
-2 jajci
-kisla smetana
-parmezan
-bazilika, timijan, sol in malo medu

Vse sestavine dobro premešamo, oblikujemo v zrezke, povaljamo v drobtinah in ocvremo ali spečemo.

Zelenina sol
»debelo naribani zeleni dodaš enako količino grobe morske soli, pustiš pokrito v hladilniku 2 dni, nato posušiš na pladnju v pečici (lahko na peki papirju). Stvar naj bi potem stolkel v možnarju do drobnega prahu. Uporabno kot domača vegeta oziroma povsod kjer potrebuješ sol.« (vir: http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=12222&offset=10)

 

Oznake: