Zelenje (korenja, pese in podobnega)

Kaj imata skupnega korenček in rdeča pesa?
Ker boste težko uganili, kar naravnost: podcenjeno nadzemno zelenje. Čudno (če se vam še ne zdi, se vam po koncu branja tega prispevka gotovo bo), a njuno perje (tako se ponavadi reče listom vse tiste zelenjave, pri kateri smo bolj navajeni uporabljati tisto, kar je zraslo pod zemljo) ponavadi kar zavržemo in se raje lotimo podzemnih delov. No, morda res bolje vemo kam z njimi in so bolj okusni (a to bolj zato, ker je navada železna srajca), bolj zdravi pa prav gotovo ne.

Če si zelen, si klorofilen (ali pa zavisten, če nisi zelenjava)
Prvič, predvsem korenčkovo perje vsebuje ogromne količine klorofila, oranžna korenina se z njim pač ne more pohvaliti. Klorofil deluje čistilno povprek in počez, odstranjuje iz telesa težke kovine, krepi imunski sistem in je ena najboljših preventiv proti raku. To je potrdilo več raziskav, npr. tista z univerze v Oregonu, kjer se je pojavnost tumorjev na jetrih, če so testni osebki poleg karcinogena prejemali še klorofil, znižala za 29-64%, pojavnost tumorjev na želodcu pa za 24-45%. Na žalost so vse raziskave storjene na bodisi ribah bodisi glodalcih in nobenega trdnega znanstvenega dokaza ni, da stvar enako deluje na ljudeh. Lahko pa to s precejšnjo verjetnostjo sklepamo zaradi podobne fiziologije vseh živali (ja, sem pa spadamo tudi mi) in pozitivnih izkušenj tistih, ki so raka preboleli in si pri tem pomagali s klorofilom v obliki zelenih sokov.

Če si zelen, si klorofilen in zelo zelo verjetno proti-rakav
Nepričakovano so protirakavo delovanje klorofila dokazali tudi v vzhodnem delu Kitajske, kjer je prebivalstvo zaradi s plesnimi okuženega žita in oreščkov pogosto zbolevalo za rakom na jetrih. Mnoge snovi, ki jih plesni izločajo, so namreč karcinogene, problem pa je v tem, da večina nevarnih plesni sploh ni vidnih s prostim očesom, tako kot plesni na obtolčenih breskvah na primer. No, obolevanje za rakom se je v populaciji menda občutno znižalo, ko so ljudje začeli dnevno prejemati 300mg (100mg trikrat na dan) klorofilina, sintetične različice klorofila s podobnimi lastnostmi. Klorofilin se uporablja tudi v mnogih farmacevtskih preparatih, npr. takih za zniževanje telesnega vonja, celjenje ran in urejanje prebavnih težav, kot so vetrovi in zaprtje. Pri tem je hecno, da naj bi bil sintetično ustvarjen, patentiran in seveda primerno zaračunan klorofilin super, naravni neugledni klorofil, ki ga najdemo v vsem zelenem, pa potisnjen na stranski tir. A ne v korenčku!

V listih korenja tisti pravi klorofil, ki se ga ne da patentirati, zasije v vsej svoji zeleni, pa še zastonj je (no, skoraj, če pomislimo, da bi ga lahko tudi stran vrgli).

Vitamin K (za trdne kosti in lepo tekočo kri)
Drugič, v korenčkovih listih je veliko vitamina K, ki ga podzemni del spet nima. Pomemben je za zdrave in močne kosti ter za zdravje krvožilja, ker preprečuje nastanek krvnih strdkov. Listi nadalje vsebujejo šestkrat več vitamina C kot oranžna korenina, poleg tega imajo še veliko mineralov, predvsem kalija in kalcija.

Če si malo manj zelen, si pa od pese (a kljub temu ne od muh)
Tudi nadzemni listi rdeče pese niso od muh. Niso sicer tako močno zeleni, zato vsebujejo manj klorofila (še vedno pa ga), se pa velik šop svežih listov ponaša s 60% dnevne potrebe po vitaminu C in 220% dnene potrebe po vitaminu A. Oba blagodejno vplivata na imunski sistem in ga krepita, to pa je izhodišče za obrambo pred vsemi boleznimi. Vitamin A, ki se tvori iz karotenoidov v hrani, je tudi sestavni del vidnih receptorjev v očesni mrežnici – zato pravijo, da je korenje dobro za oči. Zmagovalna kombinacija za dober vid torej = podzemni del korenja + nadzemni del rdeče pese. Velika pest pesinih listov zadovolji tudi 15% naše dnevne potrebe po železu in enako število procentov potrebe po kalciju. Za vse slabokrvne torej: rdečo peso in korenje, kot smo ju vajeni zavržimo (bog ne daj, se hecamo), njune zelene dele pa pohrustamo.

Če ga ne pojemo, še tako koncentriran klorofil ni zdravilen
No ja, ker nismo prežvekovalci ali glodalci bodo šli sami bolj težko po grlu, pa tudi prežvečiti jih je nemogoče dovolj dobro, da bi bila absorbcija v prebavilih kaj prida. Od njih bomo imeli največ, če jih izsočimo (to pride v poštev, če imamo odvečnega perja res veliko) ali vržemo v smuti (če imamo odvečnega perja malo manj). Močan okus zakrijemo s sadjem, v soku so na primer odlična jabolka in hruške, pa tudi sok iz komplet korenčka in pese (podzemni + nadzemni del) ni slab. V smutiju se za tiste bolj izbirčne najbolje obnesejo banane (med te izbirčne sodijo običajno otroci), če jim poleg zelenega perja in vode dodamo še skodelico borovnic, je pa to sploh le še uživancija.

Dodajamo jih tudi v kuhane jedi, npr. v rižote, enolončnice, h krompirju in seveda natrgane v solate.

En šop zelenja pese in korenja  slabokrvnost odganja
Vzamemo 5 korenčkov in 1 rdečo peso, z listi vred. Vse skupaj izsočimo in popijemo vsako jutro na tešče. Ni najbolj okusen zajtrk na svetu, proti slabokrvnosti pa preverjeno pomaga, sploh če zraven izsočimo še kakšno skledo kopriv. Če pa ne gre po grlu kljub zdravju, pa skrijete zelenje s sadjem, preverjeno pomaga.

. Juha s korenčkovim zelenjem

  • 600 ml zelenjavne jušne osnove
  • pol čebule
  • dva stroka česna
  • velika pest korenčkovega zelenja
  • en krompir
  • sol in poper

Zavremo jušno osnovo in ji dodamo nasesekljano čebulo, nasesekljan česen, korenčkovo zelenje in krompir. Solimo in popramo po okusu in kuhamo, dokler ni krompir mehak, približno 10 minut. Mešanico nato pretlačimo s paličnim mešalnikom ali v blenderju.