Mediji so vedno veseli afer, od njih živijo in tako posredno bi lahko rekli, da velikokat živijo od živalskih izdelkov. Kadar v prehrambeni industriji izbruhne kakšna šokantna afera, gre namreč ponavadi za takšne in drugačne težave z mesom, mlekom ali jajci (seveda se najdejo tudi kakšni aflatoksini tu pa tam v oreščkih ali mišji iztrebki v lanenih semenih, a tu gre običajno za okuženost manjših pošiljk samo enega dobavitelja). Lahko bi pisali o bolezni norih krav, ptičji gripi in o najbolj senzacionalni, še sveži aferi »konjsko meso«, a ne bomo, ker mesnih izdelkov ne prodajamo in smo se tako obema omenjenima boleznima in konjskemu mesu spretno izognili. Prodajamo pa mleko, ekološko kravje mleko, zato se nam zdi primerno, da rečemo kakšno o mleku.
Opozorilo
To ne bo prav nič simpatičen in očarljiv zapis, to moramo povedati vnaprej. Okoli mleka je spletenih mnogo mitov in zgodbic, takšnih bolj in manj resničnih, na primer tiste o srečnih kravah, ki se pasejo na s soncem obsijanih pobočjih Alp, skačejo, se igrajo in celo smejijo, potem pa dajo na kupe svežega mleka, prav posebej izdelanega za njihove skrbne pastirje. Časi se spreminjajo in, no, ni več čisto tako (če je sploh kdaj bilo). Vedno več nas je in vedno bolj razvajeni smo, če si lahko dovolimo malce ostrih, a resničnih besed. Mleko je postalo osnovno živilo, ki mora biti v povprečno založenem hladilniku na voljo ves čas. Krave pa morajo za to pošteno garati, kajti ne le, da brez brejosti ni mleka (in nositi pod srcem življenje zna biti precej naporna reč, sploh če to počneš neprostovoljno in ves čas), tudi kravje telo ni narejeno za produkcijo tako velikih količin mleka, da bi prehranilo toliko lačnih človeških ust (ustvarjeno je le za enega, kvečjemu dva lačna telička).
Tretji odstavek
In tako je šla produkcija mleka v povsem napačno smer. V smer velikih farm, kjer so krave stroji, v smer kravjih vrst s tako velikimi vimeni, da z njimi niso za nikamor (za na alpski travnik pa sploh ne), v smer non-stop umetnega osemenjevanja in kraje teličkov (in kraje mleka teličkom), pa v smer rastnih hormonov (za »izboljšan mlečni donos«) in uporabe antibiotikov, ko pride do mastitisa (en šokanten podatek, ki ga je objavila FDA, je količina antibiotikov, ki so jih v letu 2011 porabili v reji živali v ZDA: 11,19 milijonov ton!).
rBGH iz Amerike
Kratke niso potegnile le krave, kratko smo potegnili tudi mi ljudje. Najhuje je bilo in je v ZDA, tam pijejo mleko z genetsko modificiranim rastnim hormonom, ki ga injicirajo v krave z namenom »izboljšanega mlečnega donosa« in je dokazano karcinogen. Hormon se imenuje rBGH in je v Evropi in Kanadi prepovedan od leta 2000, ker povzroča (ponavljamo, dokazano in z resnimi raziskavami podprto) raka na dojkah, črevesju in prostati. Da je prepovedan hormon, to pomeni, da se ga pri nas ne sme injicirati v krave (mar ni hecno, da mora nekaj takega prepovedati zakon?), prav tako se iz ZDA ne sme uvažati mleka in mlečnih izdelkov (razen, če ni izrecno potrjeno, da rBGH-ja ni v izdelku).
[Se dolgočasite? Ni več veliko, še malo berite.]
Česa bi se lahko naučili od Mongolov
A to še ne pomeni, da smo povsem varni pred hormoni. V mleku v vsakem primeru najdemo določene količine spolnih hormonov (ki jih krava izloča po naravni poti), predvsem estrogena. Dr. medicine mongolskega porekla, Ganmaa Davaasambuu (čeprav se morda tako zdi, se nismo zatipkali) poudarja, da predstavlja mleko 60-80% vseh estrogenov, ki jih zaužije povprečen človek, raziskave pa vnose tujih estrogenov v telo povezujejo z nastankom raka. Težava z estrogenom v mleku se pojavlja predvsem zaradi načina pridobivanja le-tega. Največ estrogena se pri kravi namreč tvori v visoki brejosti, ko pa krava ni breja, je hormona v krvi zelo malo (je pa tudi mleka zelo malo). V Mongoliji so tradicionalno počeli takole: kravo so molzli samo pet mesecev v letu, ko ni bila breja. Pri nas se kaj takega preprosto ne bi izplačalo (ljudje so lačni in željni mleka), zato naše krave dajejo mleko ves čas brejosti in takrat vsebuje približno 30-krat več estrogena kot kadar niso breje, vsebuje pa tudi 10-krat več progesterona.
Ni gotovo, da je to vzrok za rakava obolenja, a statistične raziskave so nedvoumne: raziskava je primerjala prehrano in pojavnost raka na testistih v 42 državah in ugotovila, da je pojav slednjega močno povezan z uživanjem mlečnih izdelkov. Največ ga je v državah, kot sta Švica in Danska (kjer sta mleko in sir zakon), najmanj pa vAlžiriji in podobnih državah, kjer mleka že tradicionalno ne popijejo dosti (pa še tiste malo je kameljega). Tudi rak na dojkah naj bi bil povezan z uživanjem mlečnih izdelkov in nasploh vse oblike raka, katerih vzrok leži v hormonskem neravnovesju.
[Še en odstavek, potem pa zaključek, ki je res pomemben.]
Včasih preventiva ni boljša kot kurativa
Tu (v mleku) so (lahko) še antibiotiki. V mlečni industriji jih uporabljajo predvsem zaradi vnetja vimen, mastitisa, ki pa je tako pogost, da je na velikih farmah zdravljenje izvedeno še preden do vnetja sploh pride. Po načelu »bolje preventiva kot kurativa« so antibiotiki ponekod že kot nekakšen vitaminski suplement običajni krmi. Najbolj zaskrbljujoče pri takšni razsipni rabi antibiotikov je, da različni sevi bakterij razvijejo odpornost proti tem antibiotikom. In ko jih bomo res rabili, bodo antibiotiki pogoreli na polni črti, ker preprosto ne bodo več delovali. Če vas tema zelo zanima, si lahko na spletni strani FDA (gl. Viri, spodaj) preberete poročilo NARMS (National Antimicrobial Resistance Monitoring System), v katerem FDA objavlja podatke testiranja bakterij v živalskih produktih, odpornih na antibiotike (za pokušino: 78% bakerij Salmonella, ki so jih našli v puranjem mesu, je bilo odpornih proti trem ali več antibiotikom). No, potem so tu še težave, ki se nas tičejo takoj in neposredno, na primer okrnjena črevesna flora, skupaj z vetrovi in zaprtjem.
Bežna omembna aflatoksinov
Omenimo lahko še aflatoksin, ki je hkrati stara in sveža afera. Sveža, ker se v Nemčiji ravno zdaj ukvarjajo z odkritjem mleka, katerega proizvajalke so jedle z aflatoksini okuženo koruzo in jih prenesle naprej v mleko (mimogrede, aflatoksini so toksini gliv iz rodu Aspergillus in imajo dokazano rakavo delovanje, zato takšna panika), stara zato, ker to ni prvi takšni primer (in gotovo ne zadnji).
Zaželjeno, a ne nujno
In kljub temu še vedno poslušamo pravljice o srečnih kravah in zdravem mleku, brez katerega se nam bodo zlomile kosti (kako ironično, obstajajo raziskave, ki potrjujejo ravno nasprotno, da z uživanjem mleka kosti izgubljajo kalcij, pojavnost osteoporoze pa je najvišja ravno v državah, kjer zaužijejo največ mlečnih izdelkov) in ne bomo zrasli veliki in močni. Verjetno je mleko bolj kot nujen le zaželjen del prehrane. Težko si pač predstavljamo zimski večer brez kakava in jutranje kosmiče brez mleka, pa življenje brez mlečnega riža in žgancev z mlekom (no, alergiki bodo znali povedati, da obstajajo tudi spodobni rastlinski nadomestki).
Mi verjamemo, da mleko ni mleku enako in da je razlika med mlekom iz trgovine in mlekom iz Zelenega zabojčka. Ker pri prvem nikoli ne veš, kaj dobiš, drugo pa je prišlo od krav, ki so jedle pravo hrano (ne pa koruze z aflatoksini in antibiotikov), videle sonce in se družile z vrstnicami (tudi to vpliva na koncentracije stresnih hormonov v mleku), je izbira jasna kot beli dan: če že ne moremo brez mleka, bomo vsaj pili tistega, ki je manj škodljivo (nam, okolju in drugim bitjem). Ne bomo nasedali pravljicam o alpskem mleku, ki ga molzejo pastirji nekje visoko v Alpah, ampak si bomo čisto po odraslo priznali, da ta tetrapak ni videl Alp in je šla pravljica o mleku v napačno smer: v smer velikih farm, kjer so krave stroji, v smer kravjih vrst s tako velikimi vimeni, da…. In tako naprej, kot pravi tretji odstavek, dokler ne rečemo Stop! in mleko raje naročimo pri Zelenem zabojčku (ali ga nehamo piti).
http://www.preventcancer.com/consumers/general/milk.htm (mleko v ZDA)
http://www.news.harvard.edu/gazette/2006/12.07/11-dairy.html (mongolska znanstvenica o hormonih v mleku)
http://www.thelocal.de/national/20130302-48283.html#.UUIBqqzq7ck (aflatoksini)
http://www.fda.gov/animalveterinary/newsevents/CVMUpdates/ucm294246.htm (poročilo NARMS)
http://www.deredactie.be/cm/vrtnieuws.english/news/130312_aflatoxin (aktualna aflatoksinska afera)
http://www.macrodiet.com/Contributors/Mason-DrinkMoreMilkGetMoreCancer.shtml