Prispevki

 On

ZZ resnice o sadju in zelenjavi

Na Oddelku za obveščanje o koristih sadja in zelenjave včasih postanemo žalostni, ko beremo o vseh teh boleznih in še bolj, ko vidimo, kako enostavno bi jih bilo preprečiti (v nekaterih primerih tudi blažiti ali zdraviti). Raziskave so včasih koristna reč, na primer za prepričevanje skeptikov in argumentacijo mnenj, po drugi strani pa so lahko obupno dolgočasne in v praksi pogosto prav nekoristne. Če bi denar namesto vanje vložili v razvoj dobre hrane, pridelane na sonaraven način, in v oglaševanje ekološke hrane ter sprehodov v naravi, bi bila zdravstvena blagajna manj obremenjena in statistične številke zdravstvenega stanja populacije manj morbidne. Da ne bi bili slučajno morbidni tudi mi, danes namesto raziskav venček zanimivih resnic o sadju in zelenjavi, ki ju (upamo) tako radi jeste.

Jabolka plavajo v vodi, ker 25% njihove prostornine zavzema zrak. (ideja za dobre stare družabne igre: sod napolnimo z vodo in vanj položimo toliko jabolk, kolikor je tekmovalcev. Zmaga tisti, ki prej poje jabolko z vode, pri čemer mora imeti roke seveda ves čas za hrbtom. Pozor: sploh ni enostavno!)

Jagoda ni jagoda, vsaj po botanični definiciji ne. So pa jagoda paradižnik, buče in kumare. (definicija jagode= enostavni sočni zaprti plod, ki se tvori iz cvetnega pestiča)

Paradižnik je sadje, ne zelenjava. Tudi buče so sadež, pa kumare prav tako. A ne zapomnite si tega preveč, pri Zelenem zabojčku boste buče zaman iskali v razdelku Sadje, so še kar lepo zelenjava. Zmeda pri uvrščanju nekaterih vsebin Zelenih zabojčkov med sadje ali zelenjavo izvira iz zmede pri razvrščanju s strani botanikov in kuharjev. Za kuharje je zelenjava pač zelenjava (paše v slane jedi) in sadje je sadje (poda se k sladkim jedem), za botanike pa je sadje plod, ki se razvije iz oplojene plodnice na dnu cveta in vsebuje semena.

Povprečna jagoda ima 200 semen. Na žalost nam morate verjeti na besedo, sami se boste lahko prepričali šele nekje maja, ko pridejo tudi v naše (in vaše) zabojčke.

Banane imajo naravno sposobnost, da delujejo antacidno – proti kislini. Če vas peče zgaga, poskusite z (zrelo) banano. O lastnih izkušnjah žal nemoremo nič reči, ker nas po vsem sadju in zelenjavi zgaga prav nič ne peče, so pa banane fine v vsakem primeru, zdaj pozimi, ko smo z domačim sadjem bolj revni.

Jablana na leto obrodi tudi do 400 jabolk. Zdaj veste, zakaj nam jih kar ne zmanjka in ne zmanjka (no, tudi zato, ker so jabolka hvaležna za daljše shranjevanje).

Češnje posedujejo demonične moči, če gre verjeti Črnomorskim zvitkom. (Črnomorski zvitki so rokopisi, najdeni med leti 1946 and 1956 blizu Črnega morja, iz katerih naj bi izvirala večina danes znane Biblije.)

Pred mnogo leti naj bi raziskovalci v toplih krajih za prenašanje vode uporabljali izdolbene lubenice. Proti žeji sicer zaležejo tudi neizdolbene, saj 92% njihove teže predstavlja voda. Angleži jim ne rečejo »watermelon« brez razloga.

Na svetu gojimo preko 7000 sort jablan. Pri Zelenem zabojčku imamo štiri + eno imenovano tombola ali 2. razred, kjer nikoli ne veste, kaj boste dobili (veste pa, da bo jabolko in da bo dobro).

Leta 2001 se je v Veliki Britaniji zgodilo preko 300 nesreč, v katere so bile vpletene banane. Večinoma je šlo za nesrečne spodrsljaje na bananinih olupkih. Kar malce pomirjujoče, vedeti, da se nam v risankah le niso vsega zlagali.

Adamovo jabolko imate vsi Adami (tudi če vam ni tako ime) zato, ker se je prvemu Adamu grešno jabolko zataknilo v grlu, ko ga je (na prigovarjanje Eve, seveda) pogoltnil.

V zelenem zabojčku se včasih skrivajo zelene banane, da so vsi barvno usklajeni. Ker zelene banane niso ne zrele ne okusne (in tudi ne dobre za prebavo), jedci pa nestrpni, pomaga, če jih zapremo v papirnato vrečko skupaj z jabolkom ali paradižnikom. Zorilni plin etilen bo prej ali slej opravil svoje.

Skodelica svežih fig ima toliko kalcija kot skodelica mleka. Suhe fige ga imajo v enaki količini še več.

Približno 71% vzgojenega grozdja se porabi za pridelavo vina, 27% ga pojemo svežega, 2% pa se posuši za pridelavo rozin.

V Južni Ameriki obožujejo krompir – kar okrog 4000 sort imajo. Tudi pri nas sicer gojimo več kot enega, a nam krompir očitno le ni tako prirasel k srcu in mu pač rečemo preprosto »krompir« (naj nam člani Društva ljubiteljev praženega krompirja oprostijo).

Krompir razmnožujemo tako, da posamezen krompir presekamo na kose in jih zakopljemo v zemljo. Iz njih zraste nadzemni zeleni del, gomolji pa se hitro namnožijo in pravo veselje jih je brskati iz zemlje ter pri tem paziti, da jih ne razsekaš (za v zabojčke in vreče morajo biti celi, da ne gnijejo in da lahko gospodinja pripravi estetski krompir v oblicah ali pečeni krompir).

Zima je sezona krompirja, zato še en recept zanj ne more škoditi:

Blitva s krompirjem:

-500 g blitve

-3 srednje veliki krompirji

-sol

-česen

-olivno olje

Krompir olupimo in narežemo na večje kose, v loncu z vodo mu dodamo večje kose blitve in pristavimo na štedilnik, da zavre. Vmes solimo in počakamo, da se krompir skuha. Ko je krompir mehak, vodo odlijemo in dodamo strt česen ter kose krompirja in blitvo z žlico razsekamo na manjše kose. Prilijemo nekaj olivnega olja in postrežemo.