{"id":1309,"date":"2012-04-15T15:03:45","date_gmt":"2012-04-15T13:03:45","guid":{"rendered":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/blog\/?p=1309"},"modified":"2016-12-28T22:21:58","modified_gmt":"2016-12-28T21:21:58","slug":"koprive","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/koprive\/","title":{"rendered":"Koprive"},"content":{"rendered":"

\"koprive\"<\/strong>Koprive poznamo vsi, po eni strani se jih izogibamo (nih\u010de no\u010de z nago ritjo v koprive), spet po drugi so \u017ee na\u0161e in pred njimi njihove babice vedele za cel kup koristnih re\u010di, za katere jih lahko uporabimo. Na primer: kogar ope\u010de kopriva, ne bo dele\u017een revme na stara leta, nabiramo in su\u0161imo jih za \u010daj ali pa uporabljamo kot naravno gnojilo. Rastejo v izobilju povsod tam, kjer je prisoten \u010dlovek \u2013 s svojimi (naravnimi) odpadki \u010dlovek in njegove \u017eivali pove\u010dujejo dele\u017e fosfatov in nitratov v prsti, kar pa so idealni pogoji za rast koprive.<\/p>\n

S koprivo na bolezni vsepovsod po svetu<\/strong>
\nSvoje mesto je kopriva na\u0161la v ljudski medicini po celem svetu. Za bla\u017eenje te\u017eav vseh tipov (revma, vnetja, bolezni dihal, globoke rane in \u0161e in \u0161e) so jo uporabljali staroselci v Evropi, Braziliji, Peruju, Severni Ameriki in na Bli\u017enjem Vzhodu. \u0160koda, da je danes ne cenimo ve\u010d, ko pa raste povsod in zastonj, pa \u0161e neznansko koristna je.<\/p>\n

Tudi znanstveniki prikimavajo<\/strong>
\nTo so potrdili tudi znanstveni radovedne\u017ei, ki so njeno hranilno sestavo preu\u010dili od A do \u017d. V 100 gramih listov koprive so namerili \u010dez 100 mg vitamina C (v\u010dasih celo do 200 mg), kar je desetkrat ve\u010d kot v enaki koli\u010dini jabolk in trikrat ve\u010d kot v limonah. V opaznih koli\u010dinah so prisotni \u0161e provitamin A, vitamini B2, B3 in K, od mineralov pa se koprive pona\u0161ajo s selenijem, \u017eelezom, magnezijem, cinkom, manganom, bakrom in borom. Sve\u017ei listi vsebujejo za zelenjavo visokih 7% beljakovin in okoli 20% vlaknin, veljajo pa tudi za enega najboj\u0161ih virov klorofila (okrog 4,8 mg na gram posu\u0161enih listov).
\n\u017dgalni laski na spodnji strani listov in steblu, zaradi katerih s koprivami ravnamo v rokavicah, vsebujejo mravlji\u010dno kislino, histamin in acetilholin, snovi, ki povzro\u010dajo lokalne vnetne odzive, pri u\u017eivanju pa na telo nimajo toksi\u010dnega vpliva (no, \u010de bi pojedli za celo nogometno igri\u0161\u010de kopriv, bi veljalo razmisliti tudi o tej mo\u017enosti, tako pa…).<\/p>\n

Lahko kar nad golo ko\u017eo<\/strong>
\nV zdravilne namene so koprive, od korenin do listov, zanesljivo uporabljali \u017ee stari Egip\u010dani in Grki. Hipokrat in njegovi u\u010denci so zabele\u017eili 61 zdravilnih pripravkov iz kopriv, med njimi je bilo eno najpreprostej\u0161ih kar polaganje sve\u017eih listov na golo ko\u017eo, ki so ga kasneje prakticirali tudi rimski vojaki in se na ta na\u010din greli v mrazu. Podobno peko\u010do kuro so tudi v na\u0161ih krajih priporo\u010dali proti revmi in kar je \u0161e takih bole\u010din v sklepih.<\/p>\n

Pomagajo pa tudi manj peko\u010de<\/strong>
\nPrav bla\u017eilni u\u010dinek u\u017eivanja koprivnih pripravkov na revmatizem in artritis je tisti, ki najbolj zanima tudi znanstvenike. Opravljenih je bilo \u017ee kar nekaj \u0161tudij na to temo, omenimo le tisto iz leta 1998, ko je v odprti klini\u010dni raziskavi sodelovalo 219 pacientov z artritisom. Namen raziskave je bila primerjava med bla\u017eilnim vplivom koprive in protivnetnega zdravila. Polovica pacientov je prejemala poln odmerek zdravila, pri ostalih pa so polovico odmerka nadomestili s soparjenimi listi koprive. Ostala prehrana je v obeh skupinah ostala nespremenjena. Rezultati so pokazali, da je imelo prejemanje polnega odmerka zdravila popolnoma enak u\u010dinek na bla\u017eenje artriti\u010dnih te\u017eav kot polovica z dodatkom kopriv. \u017de prej so v posebni raziskavi dokazali, da samo polovica zdravila sama nima u\u010dinkov na izbolj\u0161anje stanja pri pacientih z artritisom. (\u010dlanek Rob McCaleba, 1998)
\nDomnevajo, da ima kopriva ugoden u\u010dinek na izbolj\u0161anje te\u017eav s sklepi in kostmi zaradi visoke vsebnosti minerala bora. V 100 gramih koprive ga je ve\u010d kot 2-3 mg (kar je dnevna priporo\u010dena vrednost za ta mineral), bor pa v telesu skrbi za zadostne koli\u010dine kalcija v kosteh in igra klju\u010dno vlogo v hormonalnem sistemu, ki je prav tako tesno povezan z zdravjem kosti in sklepov.<\/p>\n

Ne le, ko nas mu\u010di revma, \u017ee veliko prej se lahko spomnimo na koprivo in poskrbimo, da do revme sploh ne pride. Seznam te\u017eav, pri katerih pomaga po izro\u010dilu ljudske medicine (mnogi vplivi so bili potrjeni v klini\u010dnih raziskavah), je dolg. Med drugim posredno odpravlja spomladansko utrujenost tako, da zdravi slabokrvnost \u2013 kako tudi ne, ko pa je bogata z minerali, \u0161e posebej z za kri pomembnim \u017eelezom. Absorbcija slednjega je \u0161e pove\u010dana s hkratno prisotnostjo vitamina C. Nadalje ima kopriva diureti\u010den u\u010dinek, dokazan z nem\u0161kimi \u0161tudijami na \u017eivalih, stimulativno deluje na limfni sistem in tako podpira odplavljanje odpadnih produktov metabolizma skozi ledvica, ni\u017ea krvni sladkor, pomaga pri vnetjih se\u010dil in zaustavlja lokalne krvavitve. Koprivni pripravek se tradicionalno uporablja tudi za bla\u017eitev senenega nahoda, prav z alergijami in vplivom koprive nanje se je ukvarjala tudi Nacionalna fakulteta za nevropatsko medicino v Portlandu (Oregon, ZDA). V dvojno slepi \u0161tudiji z 98 pacienti, ki so trpeli za alergijskim rinitisom (vnetje sluznice v nosu zaradi alergijskega odziva na dolo\u010dene snovi v zraku), so primerjali posu\u0161eni ekstrakt koprive s placebom. Rezultati so pokazali, da so se simptomi rinitisa pri pacientih, ki so prejemali koprivni ekstrakt, o\u010ditno bolj omilili kot pri pacientih na placebu.<\/p>\n

Spomladi je \u010das za njih<\/strong>
\nKoprive so najbolj\u0161e spomladi, ko imajo za rast na voljo obilo sonca, to pa pomeni ve\u010d klorofila, karotenoidov in ostalih hranil. Ko preidejo v fazo cvetenja, vsebujejo listi kristal\u010dke s kremenom, ki lahko dra\u017eijo izlo\u010dalne poti. Poganjke u\u017eivamo presne ali pa jih zakuhamo v razli\u010dne jedi.<\/p>\n

Od teorije k praksi!<\/strong>
\n\u0160pina\u010da iz kopriv<\/em><\/strong>
\n-1 kg kopriv
\n-3 stroki \u010desna
\n-\u017eli\u010dka masla ali druge ma\u0161\u010dobe
\n-sol in poper
\n-nariban mu\u0161katni ore\u0161\u010dek<\/p>\n

Koprive operemo in blan\u0161iramo. Na ma\u0161\u010dobi prepra\u017eimo na drobno narezan \u010desen,ki mu dodamo odcejene in na drobno sesekljane koprive. Kuhamo dobrih pet minut, solimo, dodamo mu\u0161katni ore\u0161ek in po\u017eelji tudi popramo.<\/p>\n

Napitek s koprivami<\/em><\/strong>
\n-2 topaz jabolki
\n-3 dcl vode, jabol\u010dnega ali drugega soka
\n-pest ali dve kopriv
\n-pol \u017eli\u010dke cimeta v prahu<\/p>\n

Vse skupaj preme\u0161amo v blenderju.<\/p>\n

Koprivna juha<\/strong><\/em>
\n– 20 dag koprivnih listov
\n– 1\/2 litra zelenjavne ju\u0161ne osnove
\n– sol in poper
\nListe koprive dobro operemo ter jih na hitro blan\u0161iramo. Nato jih s pali\u010dnim me\u0161alnikom spremenimo v gosto ka\u0161o.
\nV posodi zavremo ju\u0161no osnovo in vme\u0161amo koprivno ka\u0161o. Juho po potrebi zgostimo, solimo in popramo.<\/p>\n

Vir: http:\/\/www.ekomagazin.si\/Recepti\/Recepti\/Koprivna-juha.html Viri:<\/p>\n

Viri:
\nhttp:\/\/www.herballegacy.com\/Vance_Medicinal.html
\nhttp:\/\/www.herballegacy.com\/Vance_Chemical.html
\nhttp:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Stinging_nettle
\nhttp:\/\/www.rain-tree.com\/nettles.htm
\nD. Cortese: Divja hrana. Kme\u010dki glas, 1995, Ljubljana.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Koprive poznamo vsi, po eni strani se jih izogibamo (nih\u010de no\u010de z nago ritjo v koprive), spet po drugi so \u017ee na\u0161e in pred njimi njihove babice vedele za cel kup koristnih re\u010di, za katere jih lahko uporabimo. Na primer: kogar ope\u010de kopriva, ne bo dele\u017een revme na stara leta, nabiramo in su\u0161imo jih za… Continue reading Koprive<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9,10],"tags":[89,127,232],"class_list":["post-1309","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-poglobljeno","category-recepti","tag-ekoloska-zelenjava","tag-juha","tag-pomlad","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1309","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1309"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1309\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4236,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1309\/revisions\/4236"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1309"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1309"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1309"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}