Oh, zelena solata, kak\u0161na dolgo\u010dasna rastlina. Nekako vodenega okusa, nezanimivega videza, pa \u0161e na vsakem vrtu raste. Pa kaj \u0161e! Solata je prav zanimiva radi\u010devka stoterih vrst in okusov, pa tudi na vsakem vrtu ne raste.
\nKar pojdite enkrat v tuje kraje, visoko na sever ali nekam blizu ekvatorja \u2013 \u0161e pogre\u0161ali jo boste, na\u0161o doma\u010do solato. Tudi na na\u0161em delu planeta vzdihujemo za njo tem bolj se zima bli\u017ea koncu (nizozemska iz rastlinjaka namesto izpod sonca pa\u010d ni vredna svojega imena) in \u010de je po dolgi ne-sezoni \u0161e ne pogre\u0161ate, je skrajni \u010das, da jo vzljubite. To je lahka naloga, saj je \u010das poljedelskih za\u010detkov mimo in solata ni ve\u010d, kakr\u0161na je bila takrat \u2013 visoka in grenka.<\/p>\n
Majhna, velika, grenka, sladka, modra, trikotna, <\/strong>rde\u010da, zelena, <\/strong>vseh vrst<\/strong> Nitrati iz rastlinjaka, klorofil izpod sonca<\/strong> Prostorasla solata je druga pesem. Polna je vitaminov, mineralov, antioksidantov in predvsem vode \u2013 te vsebuje ve\u010d kot 90%. In voda je bistven element \u017eivljenja, \u0161e posebej pa prija poleti, pa \u010deprav v obliki solate. Hidrira telo in ga ohranja vitalnega, zdravega ter polnega energije. Po mnenju nekaterih (najdlje je segel glas iranskega zdravnika Batmanghelidja) bi lahko bila dehidriranost celo glavni vzrok ve\u010dine bolezni (kogar zanima, si lahko ve\u010d prebere v knjigi Your Body’s Many Cries for Water<\/em>). A nazaj k solati. Poleg tega, da preskrbuje z obilico vode, z vlakninami pomaga k primerni prebavi, z minerali pa odpravlja slabokrvnost in pripomore k optimalnemu delovanju \u017eiv\u010devja in mi\u0161ic. Magnezij je npr. potreben za prenos \u017eiv\u010dnega impulza do mi\u0161ic, kalcij je klju\u010den za za\u010detek mi\u0161i\u010dnega kr\u010denja, od tu naprej igra pri kr\u010denju mi\u0161ice pomembno vlogo kalij, a vse skupaj ne bi \u0161lo brez cinka, brez katerega ni nevrogeneze, nastajanja novih \u017eiv\u010dnih celic. \u010ce se sli\u0161i zapleteno \u2013 ni treba, da je tako. Privo\u0161\u010dite si veliko skledo zelene solate, ona ima na\u0161tete minerale v malem prstu. Pa to \u0161e ni vse.<\/p>\n Z zeleno solato nad rumeno pego<\/strong> Ni ravno opij, a to je samo dobro<\/strong> Solata v solati, jasno!<\/strong> Aromati\u010dna solata<\/strong> Zelena solata z redkvicami<\/strong> Solato natrgamo v skledo, dodamo na kolobarje narezane redkvice, kal\u010dke in za\u010dinimo z olivnim oljem, kisom in soljo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Oh, zelena solata, kak\u0161na dolgo\u010dasna rastlina. Nekako vodenega okusa, nezanimivega videza, pa \u0161e na vsakem vrtu raste. Pa kaj \u0161e! Solata je prav zanimiva radi\u010devka stoterih vrst in okusov, pa tudi na vsakem vrtu ne raste. Kar pojdite enkrat v tuje kraje, visoko na sever ali nekam blizu ekvatorja \u2013 \u0161e pogre\u0161ali jo boste, na\u0161o… Continue reading Solata<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1326","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1326","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1326"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1326\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1326"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1326"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1326"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nDanes obstaja v tolikih razli\u010dicah, da ni vrag, da vsakdo ne najde svoje. Glavnata solata oblikuje glave (ker je tako okusna, ji odpustimo neizvirnost v imenu), gojijo jo od srednjega veka dalje in se ponuja v mno\u017eici sort, od maslenke do kristalke. Rezivka namesto glave naredi rozeto, ki jo ve\u010dkrat pore\u017eemo, pri berivki pa lahko pridelek trgamo proti, list za listom.<\/p>\n
\nKer smo se zgoraj obregnili ob nizozemsko solato, ki je zrasla v rastlinjaku, smo dol\u017eni pojasnila. Ni\u010d la\u017ejega, \u017ee zdrava kme\u010dka pamet bo dovolj. Solata brez sonca pa\u010d ni \u017eivela sre\u010dnega solatnega \u017eivljenja in pravijo, da smo, kar jemo. Obilica pesticidov in gnojil naredi svoje (resda pripomore tudi k temu, da zraste solata tako lepa in velika), tako je v solati izpod obla\u010dnega neba pribli\u017eno petkrat ve\u010d nitratov kot v sre\u010dnici izpod milega neba. Sami nitrati za \u010dlove\u0161ko telo sicer niso \u0161kodljivi, a se iz njih v prebavilih tvorijo toksi\u010dni nitriti, ki se lahko nadalje pretvarjajo v amoniak. Velike koli\u010dine nitratov so zato \u010dloveku, \u0161e posebej pa otrokom, nevarne, saj lahko nitriti povzro\u010dijo pojav methemoglobinemije, pri kateri je onemogo\u010deno prena\u0161anje kisika po krvi.<\/p>\n
\nBolj je zelena, ve\u010d klorofila ima (o koristnosti tega je nekaj napisanega \u017ee pri motovilcu<\/a>), \u0161e eno pomembno barvilo pa je zeaksantin. Nekaj raziskav je povezalo u\u017eivanje \u017eivil z visokim dele\u017eem zeaksantina (in solata to je) z zmanj\u0161ano mo\u017enostjo za razvoj starostne degeneracije rumene pege v o\u010desu. Bolezen je pogosta med starej\u0161imi (100 obolelih na 100 000 prebivalcev), njeni simptomi pa so zamegljen vid in v kon\u010dni fazi tudi slepota. Zeaksantin iz solate se v \u010drevesju absorbira in se z HDL molekulami (t. i. \u00bbdobri holesterol\u00ab) prena\u0161a do o\u010desne mre\u017enice. Tam deluje kot antioksidant in filter premo\u010dne svetlobe ter na ta na\u010din varuje pred degenerativnimi spremembami o\u010desa. Zopet torej velja \u2013 velika skleda solate na dan, pa ste lahko pomirjeni kar se ti\u010de o\u010desnih bolezni na stara leta.<\/p>\n
\nIn tudi sicer ima solata pomirjujo\u010d u\u010dinek, delno zaradi potrebe po skrbnem \u017eve\u010denju (da je del prebave opravljen \u017ee v ustih), delno pa zaradi belega mle\u010dka, ki ga vsebuje. Po delovanju je podoben mle\u010dku v makovih glavicah, prav tistemu, iz katerega s su\u0161enjem pridobivajo opij, le da solatni mle\u010dek ni strupen in je mnogo bla\u017eji.<\/p>\n
\nKo so na vrsti recepti, se solata najbolje znajde kar sama od sebe. V solati, kjer pa drugje. Z dodatki razli\u010dnih hladno stisnjenih olj, kisa ali limone in s sezonsko zelenjavo, morda potresena s sve\u017eimi ali suhimi za\u010dimbami.<\/p>\n
\n(vir: D. Cortese: Zelenjava)
\nV veliko solatno skledo natrgamo liste solate, dodamo na rezine narezano jabolko, ve\u010d narezanih jagod (\u0161e malo potrpimo, pa bodo) in na tanka kolesca narezano \u010debulo. Narahlo preme\u0161amo, za\u010dinimo z olj\u010dnim oljem, limoninim in grenivkinim sokom. Prilo\u017eimo lahko \u0161e kak ko\u0161\u010dek grenivke.<\/p>\n
\n-1 glava zelene solate
\n-6-8 redkvic
\n-1\/2 skodelice kal\u010dkov
\n-\u0161\u010dep soli
\n-olivno olje
\n-jabol\u010dni kis<\/p>\n