![\"\"](\"https:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/wp-content\/uploads\/2012\/05\/1467.jpg\" "\\"1467\\"")
<\/a>n bole\u010dinam<\/strong> (in o zavorah)<\/strong>\nPrepri\u010dala jih je predvsem njihova rde\u010da barva, posledica rastlinskih barvil antocianinov. Ne le, da so to mo\u010dni antioksidanti, ki spet ponovijo zgodbo prakti\u010dno vsega sve\u017eega in naravno pridelanega sadja – varujejo pred sitnostmi, ki jih povzro\u010dajo naravno in nenaravno prisotni prosti radikali, tj. varujejo pred slabim po\u010dutjem, razli\u010dnimi boleznimi, staranjem (no ja, \u0161e vedno vsako leto upihnemo eno sve\u010dko ve\u010d, tu ni ni kaj) in tudi pred \u0161kodljivimi vplivi prekomernega izpostavljanja soncu (v ta namen jih pravzaprav vsebujejo tudi \u010de\u0161nje in druge rastline, saj se pa\u010d na tak\u0161en son\u010den dan ne morejo skriti v senco). Antocianini so se v testiranju na glodalcih izkazali za u\u010dinkovite tudi pri bla\u017eenju vnetij in bole\u010din (\u017eal nam je le, da so kratko spet potegnile podgane, mi smo za alternative!). V raziskavi iz leta 2004 so bile testne \u017eivali izpostavljene vnetnim substancam, hkrati pa je ena skupina prejemala ekstrakt iz \u010de\u0161enj in druga protivnetno zdravilo NSAID, ki se obi\u010dajno uporablja za bla\u017eenje vnetij pri in z njimi povezanih bole\u010din, npr. pri artritisu. Rezultati so bili jasni: snovi v \u010de\u0161njah pomembno vplivajo na zmanj\u0161anje vnetnih odzivov, saj so bile najve\u010dje doze njihovega ekstrakta enako u\u010dinkovite kot konvencionalno zdravilo, le da brez stranskih u\u010dinkov. Obstaja tudi raziskava iz Univerze v Michiganu, kjer naj bi ugotovili, da naj bi bili antocianini po u\u010dinkovanju enakovredni obi\u010dajno uporabljanim protibole\u010dinskim zdravilom, saj zavirajo encime COX, ki sodelujejo pri vnetnih odzivih (kot zanimivost, tudi aspirin deluje na ta na\u010din).<\/p>\n
Ko pretiravate<\/strong> Utrujene?<\/strong> Ko va\u0161e telo meni, da pretiravate (v resnici pa sploh ne)<\/strong> Veliko energije v malih dozicah<\/strong> Priznamo,\u00a0 so na\u0161 najljub\u0161i sade\u017e poletja (eh, \u010disto zares se zaboj\u010dkasta mnenja o tem kre\u0161ejo, a zadnji redaktor ima pa\u010d zadnjo besedo, hehe), zato bo tudi tale \u010dlanek en sam hvalospev. Na sre\u010do podkrepljen \u0161e s \u010dim drugim kot le s kilogramom okusnih rde\u010dih varovank Marka Reje iz Zelenega zaboj\u010dka (ostale so le \u0161e ko\u0161\u010dice,… Continue reading \u010ce\u0161nje so tu!<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[14],"tags":[53,72,232],"class_list":["post-1402","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-vec-o","tag-cesnje","tag-dostava-ekoloskega-sadja","tag-pomlad","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1402","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1402"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1402\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1402"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1402"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1402"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nZanimiv preizkus so s \u010de\u0161njami oziroma s \u010de\u0161njevim sokom opravili na Univerzi za zdravje in znanost v Oregonu, kjer vsako leto poteka nekaj ve\u010d kot 300 km dolgo teka\u0161ko tekmovanje (\u00bbOregon`s Hood to Coast\u00ab). V raziskavi je sodelovala skupina teka\u010dev, ki so en teden pred tekmovanjem dvakrat dnevno popili 3 litre \u010de\u0161njevega soka, med samim tekmovanjem pa enako koli\u010dino na 8 ur. Po koncu tekmovanja so teka\u010di, ki so se takole \u00bbnacejali\u00ab s \u010de\u0161njevim sokom ob\u010dutili manj bole\u010din, njihov regeneracijski \u010das pa je bil hitrej\u0161i.<\/p>\n
\nPa to \u0161e ni vse, na isti univerzi so omenjene rezultate potrdili \u0161e s \u0161tudijo na 14 \u017eenskah s fibromialgijo (sindrom kroni\u010dne utrujenosti). Po \u0161portni aktivnosti so te zaradi bolezni to\u017eile za iz\u010drpanostjo in bole\u010dimi mi\u0161icami. Deset dni jih je polovica redno pila sok iz \u010de\u0161enj, polovica pa je prejemala placebo. Po koncu testiranja je bilo v prvi skupini opaziti ob\u010dutno manj\u0161e pojavljanje bole\u010din kot v drugi.<\/p>\n
\nKer imajo \u010de\u0161nje tak\u0161no protivnetno delovanje so nadvse dobrodo\u0161le (pa ne le pest na dan, govorimo o vsaj kilogramu \u010de\u0161enj za dopoldansko malico in \u0161e kak\u0161nem za popoldansko) pri stanjih, ki so posledica notranjih vnetij. Tak\u0161ni so putika, artritis in revma. Ameri\u0161ki Raziskovalni agrikulturni center (Agricultural Research Service) se je v eni od raziskav leta 2003 ukvarjal prav z vplivom \u010de\u0161enj na putiko. 10 \u017eenskih prostovoljk si je za zajtrk privo\u0161\u010dilo \u010de\u0161nje (pred tem pa 2 dni niso smele u\u017eivati drugega sadja in zelenjave, kar kruto, mar ne), nato pa so jim v urinu in krvi merili prisotnost urata, iz katerega nastaja se\u010dna kislina (povi\u0161ana koncentracija te v krvi je odgovorna za vnetja pri putiki). \u017de 5 ur po \u010de\u0161njevem zajtrku se je koncentracija urata v krvi zni\u017eala, v urinu pa zvi\u0161ala (kar je tudi prav, saj se je tako se\u010dna kislina izlo\u010dala iz telesa).<\/p>\n
\nOmeniti velja \u0161e precej\u0161njo vsebnost mineralov, predvsem silicija in \u017eeleza, pa tudi kalcija, kalija, magnezija in fosforja. Zaradi njih bodo \u010de\u0161nje \u0161e slaj\u0161e, \u010de smo morda slabokrvni in utrujeni, \u010de pa nismo, lahko u\u017eivamo v sladkem prepri\u010danju, da to (vsaj v sezoni \u010de\u0161enj) ne bomo postali. Ja, veliko (15%) sladkorja imajo \u010de\u0161nje, ampak brez panike, to sta popolnoma naravno prisotni in nepredelani fruktoza in glukoza, tak\u0161ni, kot ju je dala narava, torej prav ni\u010d \u0161kodljivi, le veliko energije dajeta. Zato velika skleda \u010de\u0161enj – takoj po jutranjem teku, med planinskim izletom ali delom na vrtu in okoli hi\u0161e \u2013 daje energijo, prepre\u010duje morebitne bole\u010dine, varuje pred mo\u010dnim soncem in posladka \u017eivljenje!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"