{"id":1509,"date":"2012-06-03T19:41:37","date_gmt":"2012-06-03T17:41:37","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/?p=1509"},"modified":"2012-06-03T19:41:37","modified_gmt":"2012-06-03T17:41:37","slug":"zelje-ohrovt-brokoli-cvetaco-ali-tatsoi-same-kriznice","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/zelje-ohrovt-brokoli-cvetaco-ali-tatsoi-same-kriznice\/","title":{"rendered":"Zelje, ohrovt, brokoli, cveta\u010do ali tatsoi, same kri\u017enice!"},"content":{"rendered":"

Kri\u017enice so svojevrstna dru\u017eina zelenjave, hm, ne ravno priljubljena. Da ima nekdo najraje od vse zelenjave prav zelje, \"\"<\/a>ohrovt, brokoli, cveta\u010do ali tatsoi, pa\u010d redko sli\u0161imo. No, seveda se mnogim zdijo tudi prav okusne, ti imajo menda na jeziku okvarjene receptorje za snovi, ki kri\u017enicam dajejo njihov zna\u010dilen okus. \u010ce nas je narava z omenjenimi receptorji obdarila in ta okus pretirano oku\u0161amo, pa se spla\u010da s kri\u017enicami vsaj potruditi, \u010de drugega ne zaradi zdravja.<\/p>\n

Kdor ne grize, ne bo zdrav!<\/strong>
\nAktivna u\u010dinkovina v kri\u017enicah je predvsem glukorafanin, ki pa nam ujet v rastlinskih celicah zelja, ohrovta ali katerekoli kri\u017enice \u017ee, prav ni\u010d ne koristi. Preden se pretvori v sulforafan je potrebno veliko grizenja, \u017eve\u010denja, slinjenja in nasploh vsega, kar po\u0161koduje celi\u010dne stene. A ko je sulforafan v na\u0161ih ustih enkrat tvorjen (za to poskrbi poseben encim, ki ga kri\u017enice vsebujejo) in gri\u017eljaj kon\u010dno v miru pogoltnemo, imamo pravega zaveznika v boju proti mikrobom, raku in sr\u010dno\u017eilnim boleznim.<\/p>\n

Ko kri\u017enice vzbudijo zanimanje<\/strong>
\n\u017de slabih deset let nazaj so na univerzi v kanadskem Saskatchewanu izvedli raziskavo na temo prehrane in njenega vpliva na krvo\u017eilje. To je bila ena prvih raziskav, ki je dokazala, da kri\u017enice (v raziskavi so uporabljali predvsem kal\u010dke brokolija) zaradi svoje visoke vsebnosti sulforafana ob\u010dutno vplivajo na sr\u010dno\u017eilni sistem in odpravljajo napake, kot sta visok krvni tlak in nastajanje krvnih strdkov, ki lahko vodi v kap. Vzbudila je pozornost znanosti in povzro\u010dila pravo poplavo raziskav o brokoliju in drugih kri\u017enicah. Najve\u010d pozornosti je pritegnilo odkritje, da sulforafan deluje tudi protirakavo in zmanj\u0161uje velikost rakavih tumorjev. V eni od raziskav so na primer ugotovili, da je prehrana, bogata s kri\u017enicami, za 60% zmanj\u0161ala tveganje za rakavo obolenje, pri \u017ee obolelih pa se je za 75% zmanj\u0161ala velikost tumorjev. \u0160e posebej naj bi se zni\u017ealo tveganje za razvoj raka na \u010drevesju in prostati, protirakavo aktivnost pa so povezali s sposobnostjo sulforafana, da onemogo\u010di delovanje posebnih encimov v jetrih, ki so odgovorni za pretvorbo dolo\u010denih molekul (na primer nitrozaminov) v aktivne karcinogene.<\/p>\n

Pre\u017eenejo tudi holesterol..<\/strong>
\nJaponska raziskava je leta 2005 pokazala, da se je skupni nivo holesterola zmanj\u0161al po zgolj enem tednu u\u017eivanja 100 gramov brokolijevih kal\u010dkov na dan. Hkrati se je pove\u010dal nivo HDL molekul, ki so znane kot \u00bbdobri holesterol\u00ab, saj prena\u0161ajo odve\u010dni holesterol iz tkiv in arterij v jetra, kjer se presnovi in izlo\u010di iz telesa. Vi\u0161ja raven HDL holesterola prepre\u010duje nastajanje holesterolnih oblog na stenah krvnih \u017eil in tako zmanj\u0161uje tveganje za sr\u010dno\u017eilna obolenja.<\/p>\n

…in bakterije<\/strong>
\nHelicobactor pylori je bakterija, ki je najve\u010dkrat kriva za kroni\u010dna vnetja \u017eelod\u010dne sluznice in nastanek razjed na \u017eelodcu. V Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike je z njo oku\u017eenih kar pribli\u017eno 50% vseh ljudi, starih nad 50 let, \u010deprav jih od tega ve\u010dina ne razvije simptomov v obliki razjed in bole\u010din (se pa tveganje za to seveda pove\u010da). Na univerzi Johna Hopkinsa so ugotovili, da sulforafan uni\u010di omenjeno bakterijo ne glede na to, ali je bil poskus izveden v ali izven \u017eelodca in tudi v primeru, da je bakterijski sev \u017ee razvil odpornost na obi\u010dajno uporabljane antibiotike. Leta 2009 so na Japonskem izvedli raziskavo na podobno temo in pri\u0161li do zaklju\u010dka, da je u\u017eivanje 70 gramov brokolijevih kal\u010dkov na dan prakti\u010dno popolnoma pregnalo Helicobactor pylori v dveh mesecih vsakodnevnega u\u017eivanja.<\/p>\n

Indol 3 karbinol<\/strong>
\nNekoliko v senci sulforafana stoji druga spojina, imenovana indol 3 karbinol, ki je je v kri\u017enicah prav tako vse polno. Izkazala se je predvsem v raziskavah, ki so se ukvarjale s problemom raka na dojki (pogostost tega se vztrajno zvi\u0161uje, pri nas za njim umre letno okoli 1000 \u017eensk). Indol 3 karbinol deluje na rakave celice po ve\u010d mehanizmih, med njimi najbolj zanimiv je ta, da tudi neposredno uni\u010duje rakave celice.<\/p>\n

Brokoli, zelje, cveta\u010da, tatsoi, kodrolistni ohrovt in tisti navadni, nadzemna in podzemna kolerabica, pa redkvica in rukola<\/strong> \u2013 prav vseeno je, da le spoznate tisti zna\u010dilni vonj in okus kri\u017enic. Vse vsebujejo zgoraj omenjene snovi z dolgo\u010dasnimi imeni, a vse prej kot dolgo\u010dasnim delovanjem. In \u0161e prav okusne znajo biti, ko se jih enkrat navadimo, najbolje surovih, saj se ve\u010dji del u\u010dinkovin s toplotno obdelavo uni\u010di.<\/p>\n

Zeljna solata<\/strong>
\nTa je \u010disto enostavna in jo vsi poznamo na pamet, le spomin si moramo morda osve\u017eiti: liste mladega zelja nare\u017eemo na trakce, za\u010dinimo s hladno stiskanim oljem, \u0161\u010depcem soli in \u017elico jabol\u010dnega kisa.<\/p>\n

\u0160e ena solata iz kri\u017enic<\/strong>
\nZme\u0161amo dobro pest kodrolistnega ohrovta, prav toliko tatsoi-ja, rukole in na rezine narezane redkvice. Vse skupaj prelijemo s curkom bu\u010dnega olja in prav dobro premasiramo, da se kri\u017enice omeh\u010dajo. Dodamo \u0161e nekaj zelene solate, da okus ne bo prehud, solimo in za\u010dinimo po \u017eelji.<\/p>\n

Smoothie iz kri\u017enic<\/strong>
\nIz 1 kg pomaran\u010d iztisnemo sok, mu v blenderju dodamo en olupljen in na kose narezan mango, kos koroma\u010da in pest kodrolistnega ohrovta, lahko pa tudi tatsoija, rukole, mladega zelja, perja redkvice oziroma kar je drugega pri roki.<\/p>\n

O boju s H. Pylori:
\nhttp:\/\/www.sciencedaily.com\/releases\/2009\/04\/090406072915.htm<\/a><\/span><\/span><\/p>\n

Kako sulforafan uni\u010duje raka:
\nhttp:\/\/oregonstate.edu\/ua\/ncs\/archives\/2012\/feb\/another-mechanism-discovered-which-sulforaphane-prevents-cancer
\nhttp:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pubmed\/20388854<\/a><\/span><\/span><\/p>\n

Vpliv na krvo\u017eilje:
\nhttp:\/\/www.news-medical.net\/news\/2004\/04\/28\/949.aspx<\/a><\/span><\/span><\/p>\n

Vpliv na holesterol:
\nhttp:\/\/www.news-medical.net\/news\/2005\/03\/21\/8589.aspx<\/a><\/span><\/span><\/p>\n

Indol 3 karbinol:
\nhttp:\/\/www.canceractive.com\/cancer-active-page-link.aspx?n=1417
\nhttp:\/\/cbcrp.org.127.seekdotnet.com\/research\/PageGrant.asp?grant_id=1591<\/a><\/span><\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kri\u017enice so svojevrstna dru\u017eina zelenjave, hm, ne ravno priljubljena. Da ima nekdo najraje od vse zelenjave prav zelje, ohrovt, brokoli, cveta\u010do ali tatsoi, pa\u010d redko sli\u0161imo. No, seveda se mnogim zdijo tudi prav okusne, ti imajo menda na jeziku okvarjene receptorje za snovi, ki kri\u017enicam dajejo njihov zna\u010dilen okus. \u010ce nas je narava z omenjenimi… Continue reading Zelje, ohrovt, brokoli, cveta\u010do ali tatsoi, same kri\u017enice!<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2,9],"tags":[],"class_list":["post-1509","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-listki","category-poglobljeno","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1509","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1509"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1509\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1509"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1509"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1509"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}