{"id":1524,"date":"2012-06-16T07:43:15","date_gmt":"2012-06-16T05:43:15","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/?p=1524"},"modified":"2016-12-28T22:21:28","modified_gmt":"2016-12-28T21:21:28","slug":"koromac","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/koromac\/","title":{"rendered":"Koroma\u010d"},"content":{"rendered":"

S koroma\u010dem do ognja, pa tudi nad vetrove<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/a>Koroma\u010d, Foeniculum vulgare, <\/strong><\/em>je rastlina izrazitega, a (ve\u010dini) prijetnega vonja. Najbolj doma\u010de se po\u010duti ob obalah Mediterana, saj od tam tudi prihaja in ji zato prijajo predvsem suha, topla tla. Ker ob morskih obalah skupaj s koroma\u010dem \u017ee od nekdaj \u017eivijo tudi pesniki, ima svoje mesto tudi v gr\u0161ki mitologiji \u2013 menda naj bi Prometej bogovom ukradel ogenj prav s steblom koroma\u010da, verjetno takim, \u017ee starim in malce olesenelim, ko za v solato res ni ve\u010d bil. \u010ce bi ga pustil \u0161e malo rasti, bi koroma\u010d razvil semena, ki so v na\u0161ih kuhinjah morda bolj poznana in uporabljana kot sve\u017e koroma\u010d. Zelo radi jih imajo tudi v zdravilstvu, saj njihov poparek bla\u017ei prebavne kr\u010de in odpravlja vetrove, v Indiji pa ga uporabljajo za krepitev vida in zanimivo, tudi stari Rimljani so koroma\u010d imeli za za\u010dimbo zdravja o\u010di.<\/p>\n

Kr\u010di? Do 5 ur manj otro\u0161kega joka!<\/strong>
\nU\u010dinkovitost odganjanja prebavnih kr\u010dev so dokazali v dvojni slepi \u0161tudiji, kjer je 125 dojen\u010dkov s koliko prejemalo bodisi placebo bodisi izvle\u010dek koroma\u010devih semen (12 mg dnevno na kilogram telesne te\u017ee). Rezultati so bili obetavni \u2013 pri 40% tistih, ki so prejemali pravi izvle\u010dek, so se kr\u010di umirili, medtem ko se je v placebo skupini to zgodilo le pri 14% dojen\u010dkov. V isti raziskavi so ocenjevali tudi \u010das kr\u010devitega joka (predpostavljeno, da je bil jok posledica prebavnih kr\u010dev). Dojen\u010dki v placebo skupini so v povpre\u010dju jokali 12 ur na teden, dojen\u010dki v skupini, ki je prejemala koroma\u010dev izvle\u010dek, pa 9 ur.<\/p>\n

Koroma\u010d tudi v alkoholu, toba\u010dnih izdelkih, verjetno bolj koristen kar sam<\/strong>
\nPodobno aromo in sestavo kot semena ima sve\u017ea rastlina, ki je med zelenjavo res posebne\u017e. Njenih belih, pri dnu odebeljenih steblov res ne moremo zgre\u0161iti, saj tvorijo tako o\u010diten nadzemni \u00bbgomolj\u00ab, da jim ga \u0161e nadzemna kolerabica zavida. So so\u010dni in prijetnega sladkastega okusa, ni\u010d manj u\u017eitni pa niso zeleni listki, ki iz njih poganjajo. In prav ves koroma\u010d je poln samih super stvari, na primer vitamina C, kalija, mangana, vlaknin in folatov. Poln aromati\u010den okus mu daje anetol, ki daje okus tudi jane\u017eu (res sta si po okusu malce sli\u010dna), zvezdastemu jane\u017eu, mirti in sladkemu korenu (\u010de \u0161e niste sli\u0161ali zanj, ste ga pa zagotovo \u017ee okusili, njegovi izvle\u010dki se namre\u010d pogosto uporabljajo pri izdelavi sladkarij, piva, \u017eganih pija\u010d in toba\u010dnih izdelkov – pa ne razumite narobe, ni\u010d od omenjenega ne ogla\u0161ujemo in ne priporo\u010damo).<\/p>\n

Kandida? Salmonela? Tu je doma koroma\u010d, zbogom!<\/strong>
\nAnetola nimajo rade bakterije, deluje antibakterijsko, prav tako ga ne marajo glive, kvasovke in paraziti (super, bo pa za nas ve\u010d ostalo).Poleg tega, da anol \u017ee sam po sebi deluje, hkrati \u0161e okrepi antibakterijsko in antiglivno delovanje nekaterih fitokemikalij, npr. poligodiala. In tako so dokazali, da od\u017eene Saccharomyces cerevisiae<\/em><\/span><\/a><\/span> (kvasovka, ki jo sicer zaposlujejo v pivovarnah, da iz je\u010dmena, sladkorja, hmelja in vode dela pivo), <\/span>Candido albicans<\/em><\/span><\/a><\/span> (ko se preve\u010d namno\u017ei v \u010drevesju, je hudo) in tudi <\/span>Salmonello enterico <\/em><\/span>(salmonelo pa menda vsi poznamo). <\/span><\/p>\n

Mogo\u010de celo afrodiziak? Tudi sveta Hildegarda ga hvali!<\/strong>
\nAnetol deluje tudi kot blag fitoestrogen. Fitoestrogeni so naravne snovi, ki so po zgradbi podobne \u017eenskemu spolnemu hormonu estrogenu. Koroma\u010d je zato \u0161e posebej blagodejen za \u017eenske v menopavzi, ki jim je nivo estrogena mo\u010dno upadel, znan pa je tudi kot afrodiziak (no ja, to resda re\u010dejo za skoraj vsako drugo \u017eivilo, a pri koroma\u010du bi znalo res biti kaj na tem).
\n<\/span><\/p>\n

Sveta Hildegarda iz Bingna (to je v Nem\u010diji), ki je predvsem v zeli\u0161\u010darstvu ena najopaznej\u0161ih osebnosti srednjega veka, je o koroma\u010du prav tako zapisala same lepe re\u010di. Da je odli\u010den za krepitev o\u010di, \u017eiv\u010devja, prebavil, sr\u010dne mi\u0161ice in da smo, \u010de jemo veliko koroma\u010da, veseli. No, mi smo veseli \u017ee tako ali tako (in upamo, da tudi vi), a preventiva v obliki sve\u017eega koroma\u010da ne more \u0161koditi. Poskusimo lahko na primer takole:<\/span><\/p>\n

Vesela solata za 4 (\u0161e ne) vesele osebe<\/strong>
\n-2 veliki kumari
\n-1 koroma\u010d
\n-1\/2 \u010debule
\n-2 \u017elici limoninega soka
\n-2 \u017elici hladno stisnjenega olivnega olja
\n-orehova jedrca
\n-\u0161\u010dep soli<\/span><\/p>\n

Naredimo, kar nam veli zdrava pamet \u2013 nare\u017eemo koroma\u010d, kumari in \u010debulo, preme\u0161amo skupaj z ostalimi sestavinami in, seveda, pojemo. Solata bo \u0161e bolj vesela, \u010de ji dodamo pretla\u010den zrel avokado.<\/span><\/p>\n

Koroma\u010d razpolovimo in ga v slanem kropu kuhamo nekaj minut (lahko tudi v pari), vendar tako, da \u0161e ostane \u010dvrst. Nato razpolovimo \u0161e polovi\u010dki in \u010detrtinke polo\u017eimo v rahlo nama\u0161\u010den glinen peka\u010d z rezanimi stranmi navzgor. Posujemo s \u0161\u010depom popra in naribamo malo mu\u0161katnega ore\u0161\u010dka, potresemo s \u0161tirimi \u017elicami ribanega parmezana, ve\u010dji ljubitelji sira pa bodo na vrhu polo\u017eili ve\u010d rezin sira, ki se lepo topi (npr. raclette). Pe\u010demo 20 minut pri 200 stopinjah.<\/p>\n

Ri\u017eota s koroma\u010dem in arti\u010dokami<\/strong><\/span><\/p>\n

–<\/strong><\/span>2 arti\u010doki
\n-1 koren\u010dek
\n-1 \u010debula
\n-1 koroma\u010d
\n-sol<\/span><\/p>\n

V litru in pol vode skuhamo koren\u010dek, \u010debulo, 1\/4 glavice koroma\u010da (ostalo prihranimo) in o\u010di\u0161\u010deni ter na pol prerezani arti\u010doki. Rahlo solimo in kuhamo pribli\u017eno 20 minut, da se arti\u010doka zmeh\u010da. Na olivnem olju prepra\u017eimo \u010debulo in ji, ko postekleni, dodamo ri\u017e. Zalivamo ga z zelenjavno vodo, ki je nastala pri kuhanju zelenjave. Od zelenjave, ki smo jo kuhali, obdr\u017eimo arti\u010doko, ostale na zavr\u017eemo, ampak porabimo za kaj drugega, npr. v solati ali kak\u0161ni drugi juhi. Malo pred koncem kuhanja dodamo ri\u017eu skuhani in na \u010detrtine narezani arti\u010doki in na rezine narezan sve\u017e koroma\u010d, ki nam je ostal na za\u010detku. Po \u017eelji \u0161e solimo in dodamo curek ali dva olivnega olja.<\/p>\n

Koroma\u010d v pe\u010dici<\/strong>
\nKoroma\u010d razpolovimo in ga v slanem kropu kuhamo nekaj minut (lahko tudi v pari), vendar tako, da \u0161e ostane \u010dvrst. Nato razpolovimo \u0161e polovi\u010dki in \u010detrtinke polo\u017eimo v rahlo nama\u0161\u010den glinen peka\u010d z rezanimi stranmi navzgor. Posujemo s \u0161\u010depom popra in naribamo malo mu\u0161katnega ore\u0161\u010dka, potresemo s \u0161tirimi \u017elicami ribanega parmezana, ve\u010dji ljubitelji sira pa bodo na vrhu polo\u017eili ve\u010d rezin sira, ki se lepo topi (npr. raclette). Pe\u010demo 20 minut pri 200 stopinjah.<\/p>\n

Oba recepta s kulinarika.net.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

S koroma\u010dem do ognja, pa tudi nad vetrove Koroma\u010d, Foeniculum vulgare, je rastlina izrazitega, a (ve\u010dini) prijetnega vonja. Najbolj doma\u010de se po\u010duti ob obalah Mediterana, saj od tam tudi prihaja in ji zato prijajo predvsem suha, topla tla. Ker ob morskih obalah skupaj s koroma\u010dem \u017ee od nekdaj \u017eivijo tudi pesniki, ima svoje mesto tudi… Continue reading Koroma\u010d<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9,10],"tags":[123,322],"class_list":["post-1524","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-poglobljeno","category-recepti","tag-jesen","tag-zima","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1524","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1524"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1524\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4234,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1524\/revisions\/4234"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1524"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1524"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1524"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}