{"id":1598,"date":"2012-07-01T02:07:57","date_gmt":"2012-07-01T00:07:57","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/?p=1598"},"modified":"2012-07-01T02:07:57","modified_gmt":"2012-07-01T00:07:57","slug":"zelenje-korenja-pese-in-podobnega","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/zelenje-korenja-pese-in-podobnega\/","title":{"rendered":"Zelenje (korenja, pese in podobnega)"},"content":{"rendered":"<p><strong>Kaj imata skupnega koren\u010dek in rde\u010da pesa? <\/strong><br \/>\nKer boste te\u017eko uganili, kar naravnost: podcenjeno nadzemno zelenje. \u010cudno (\u010de se vam \u0161e ne zdi, se vam po koncu branja tega prispevka gotovo bo), a njuno perje (tako se ponavadi re\u010de listom vse tiste zelenjave, pri kateri smo bolj navajeni uporabljati tisto, kar je zraslo pod zemljo) ponavadi kar zavr\u017eemo in se raje lotimo podzemnih delov. No, morda res bolje vemo kam z njimi in so bolj okusni (a to bolj zato, ker je navada \u017eelezna srajca), bolj zdravi pa prav gotovo ne.<\/p>\n<p><strong>\u010ce si zelen, si klorofilen (ali pa zavisten, \u010de nisi zelenjava)<\/strong><br \/>\nPrvi\u010d, predvsem koren\u010dkovo perje vsebuje ogromne koli\u010dine klorofila, oran\u017ena korenina se z njim pa\u010d ne more pohvaliti. Klorofil deluje \u010distilno povprek in po\u010dez, odstranjuje iz telesa te\u017eke kovine, krepi imunski sistem in je ena najbolj\u0161ih preventiv proti raku. To je potrdilo ve\u010d raziskav, npr. tista z univerze v Oregonu, kjer se je pojavnost tumorjev na jetrih, \u010de so testni osebki poleg karcinogena prejemali \u0161e klorofil, zni\u017eala za 29-64%, pojavnost tumorjev na \u017eelodcu pa za 24-45%. Na \u017ealost so vse raziskave storjene na bodisi ribah bodisi glodalcih in nobenega trdnega znanstvenega dokaza ni, da stvar enako deluje na ljudeh. Lahko pa to s precej\u0161njo verjetnostjo sklepamo zaradi podobne fiziologije vseh \u017eivali (ja, sem pa spadamo tudi mi) in pozitivnih izku\u0161enj tistih, ki so raka preboleli in si pri tem pomagali s klorofilom v obliki zelenih sokov.<\/p>\n<p><strong>\u010ce si zelen, si klorofilen in zelo zelo verjetno proti-rakav<\/strong><br \/>\nNepri\u010dakovano so protirakavo delovanje klorofila dokazali tudi v vzhodnem delu Kitajske, kjer je prebivalstvo zaradi s plesnimi oku\u017eenega \u017eita in ore\u0161\u010dkov pogosto zbolevalo za rakom na jetrih. Mnoge snovi, ki jih plesni izlo\u010dajo, so namre\u010d karcinogene, problem pa je v tem, da ve\u010dina nevarnih plesni sploh ni vidnih s prostim o\u010desom, tako kot plesni na obtol\u010denih breskvah na primer. No, obolevanje za rakom se je v populaciji menda ob\u010dutno zni\u017ealo, ko so ljudje za\u010deli dnevno prejemati 300mg (100mg trikrat na dan) klorofilina, sinteti\u010dne razli\u010dice klorofila s podobnimi lastnostmi. Klorofilin se uporablja tudi v mnogih farmacevtskih preparatih, npr. takih za zni\u017eevanje telesnega vonja, celjenje ran in urejanje prebavnih te\u017eav, kot so vetrovi in zaprtje. Pri tem je hecno, da naj bi bil sinteti\u010dno ustvarjen, patentiran in seveda primerno zara\u010dunan klorofilin super, naravni neugledni klorofil, ki ga najdemo v vsem zelenem, pa potisnjen na stranski tir. A ne v koren\u010dku!<\/p>\n<p>V listih korenja tisti pravi klorofil, ki se ga ne da patentirati, zasije v vsej svoji zeleni, pa \u0161e zastonj je (no, skoraj, \u010de pomislimo, da bi ga lahko tudi stran vrgli).<\/p>\n<p><strong>Vitamin K (za trdne kosti in lepo teko\u010do kri)<\/strong><br \/>\nDrugi\u010d, v koren\u010dkovih listih je veliko vitamina K, ki ga podzemni del spet nima. Pomemben je za zdrave in mo\u010dne kosti ter za zdravje krvo\u017eilja, ker prepre\u010duje nastanek krvnih strdkov. Listi nadalje vsebujejo \u0161estkrat ve\u010d vitamina C kot oran\u017ena korenina, poleg tega imajo \u0161e veliko mineralov, predvsem kalija in kalcija.<\/p>\n<p><strong>\u010ce si malo manj zelen, si pa od pese (a kljub temu ne od muh)<\/strong><br \/>\nTudi nadzemni listi rde\u010de pese niso od muh. Niso sicer tako mo\u010dno zeleni, zato vsebujejo manj klorofila (\u0161e vedno pa ga), se pa velik \u0161op sve\u017eih listov pona\u0161a s 60% dnevne potrebe po vitaminu C in 220% dnene potrebe po vitaminu A. Oba blagodejno vplivata na imunski sistem in ga krepita, to pa je izhodi\u0161\u010de za obrambo pred vsemi boleznimi. Vitamin A, ki se tvori iz karotenoidov v hrani, je tudi sestavni del vidnih receptorjev v o\u010desni mre\u017enici \u2013 zato pravijo, da je korenje dobro za o\u010di. Zmagovalna kombinacija za dober vid torej = podzemni del korenja + nadzemni del rde\u010de pese. Velika pest pesinih listov zadovolji tudi 15% na\u0161e dnevne potrebe po \u017eelezu in enako \u0161tevilo procentov potrebe po kalciju. Za vse slabokrvne torej: rde\u010do peso in korenje, kot smo ju vajeni zavr\u017eimo (bog ne daj, se hecamo), njune zelene dele pa pohrustamo.<\/p>\n<p><strong>\u010ce ga ne pojemo, \u0161e tako koncentriran klorofil ni zdravilen<\/strong><br \/>\nNo ja, ker nismo pre\u017evekovalci ali glodalci bodo \u0161li sami bolj te\u017eko po grlu, pa tudi pre\u017eve\u010diti jih je nemogo\u010de dovolj dobro, da bi bila absorbcija v prebavilih kaj prida. Od njih bomo imeli najve\u010d, \u010de jih izso\u010dimo (to pride v po\u0161tev, \u010de imamo odve\u010dnega perja res veliko) ali vr\u017eemo v smuti (\u010de imamo odve\u010dnega perja malo manj). Mo\u010dan okus zakrijemo s sadjem, v soku so na primer odli\u010dna jabolka in hru\u0161ke, pa tudi sok iz komplet koren\u010dka in pese (podzemni + nadzemni del) ni slab. V smutiju se za tiste bolj izbir\u010dne najbolje obnesejo banane (med te izbir\u010dne sodijo obi\u010dajno otroci), \u010de jim poleg zelenega perja in vode dodamo \u0161e skodelico borovnic, je pa to sploh le \u0161e u\u017eivancija.<\/p>\n<p>Dodajamo jih tudi v kuhane jedi, npr. v ri\u017eote, enolon\u010dnice, h krompirju in seveda natrgane v solate.<\/p>\n<p><strong>En \u0161op zelenja pese in korenja\u00a0 slabokrvnost odganja<\/strong><br \/>\nVzamemo 5 koren\u010dkov in 1 rde\u010do peso, z listi vred. Vse skupaj izso\u010dimo in popijemo vsako jutro na te\u0161\u010de. Ni najbolj okusen zajtrk na svetu, proti slabokrvnosti pa preverjeno pomaga, sploh \u010de zraven izso\u010dimo \u0161e kak\u0161no skledo kopriv. \u010ce pa ne gre po grlu kljub zdravju, pa skrijete zelenje s sadjem, preverjeno pomaga.<\/p>\n<p>.<strong> Juha s koren\u010dkovim zelenjem<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>600 ml zelenjavne ju\u0161ne osnove<\/li>\n<li>pol \u010debule<\/li>\n<li>dva stroka \u010desna<\/li>\n<li>velika pest koren\u010dkovega zelenja<\/li>\n<li>en krompir<\/li>\n<li>sol in poper<\/li>\n<\/ul>\n<p>Zavremo ju\u0161no osnovo in ji dodamo nasesekljano \u010debulo, nasesekljan \u010desen, koren\u010dkovo zelenje in krompir. Solimo in popramo po okusu in kuhamo, dokler ni krompir mehak, pribli\u017eno 10 minut. Me\u0161anico nato pretla\u010dimo s pali\u010dnim me\u0161alnikom ali v blenderju.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kaj imata skupnega koren\u010dek in rde\u010da pesa? Ker boste te\u017eko uganili, kar naravnost: podcenjeno nadzemno zelenje. \u010cudno (\u010de se vam \u0161e ne zdi, se vam po koncu branja tega prispevka gotovo bo), a njuno perje (tako se ponavadi re\u010de listom vse tiste zelenjave, pri kateri smo bolj navajeni uporabljati tisto, kar je zraslo pod zemljo)&hellip; <a class=\"more-link\" href=\"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/zelenje-korenja-pese-in-podobnega\/\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">Zelenje (korenja, pese in podobnega)<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2,9],"tags":[],"class_list":["post-1598","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-listki","category-poglobljeno","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1598","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1598"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1598\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1598"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1598"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1598"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}