Pred pribli\u017eno 500 leti so ga prvi\u010d prinesli k nam iz Amerike, danes pa tako lepo zori na na\u0161i rodni grudi, da niti ne pomislimo ne ve\u010d, da je pri\u0161lek. Paradi\u017eniku se pri nas prav dobro godi, v teh dneh rde\u010di in se debeli, da je joj. Najbolj so\u010dna zelenjava med vsemi pravzaprav sploh ni zelenjava, temve\u010d bolj spada med sadje, le ameri\u0161ko vrhovno sodi\u0161\u010de ga je leta 1893 uvrstilo med zelenjavo, da je bila tarifa za transport manj\u0161a.<\/p>\n
Ve\u010d sort paradi\u017enika poznamo, razli\u010dne po obliki in barvi (tudi taki \u010drni so, pa rumeni in vijoli\u010dni), manj razli\u010dne pa po hranilni vrednosti. Bolj ali manj ga je ena sama voda, s kalorijami je reven, ima pa veliko vitamina C, alfa in beta karotena (iz njiju nastane vitamin A), najslavnej\u0161a snov v paradi\u017eniku pa je gotovo likopen.<\/p>\n
Likopen<\/strong> Nekaj let kasneje, leta 1999, so raziskovalci iz Detroita poro\u010dali o raziskavi na 33 mo\u0161kih, ki so \u010dakali na operacijo tumorja na prostati. Cel mesec pred operacijo je ena skupina u\u017eivala likopen, ostali pa ne. Skupini, ki je likopen u\u017eivala, se tumorji do operacije niso ve\u010dali, po operaciji pa je bilo manj\u0161a mo\u017enost \u0161irjenja tumorja drugam po telesu.<\/p>\n Proti boleznim srca in o\u017eilja<\/strong> Suha so\u010dnost ekolo\u0161ke zelenjave<\/strong> Surov ali kuhan?<\/strong> Polnjeni paradi\u017eniki s kuskusom <\/strong>(vir: Kulinarika.net)<\/p>\n -140 g kuskusa Sekljamo \u010debulo in \u010desen ter ju prepra\u017eimo na olivnem olju, da porumenita. Dodamo jima kuskus, ki se je napojil ju\u0161ne osnove in rahlo prepra\u017eimo, nato dodamo na manj\u0161e ko\u0161\u010dke narezane olive. Solimo in popramo po okusu, preme\u0161amo in ugasnemo plo\u0161\u010do oziroma plin.<\/p>\n Paradi\u017enike izdolbemo (prihranimo pokrove) in jih napolnimo s kuskusovo maso. Izdolbeno meso lahko uporabimo na dnu peka\u010da, za\u010dinimo ga s sesekljano baziliko in soljo, \u0161e prej pa peka\u010d namastimo z olivnim oljem. Na paradi\u017enikovo maso polo\u017eimo polnjene paradi\u017enike, pokapamo jih z olivnim oljem in pokrijemo jih s prihranjenimi pokrovi. Pe\u010demo 15 minut v pe\u010dici, ki smo jo prej segreli na 200 stopinj.<\/p>\n Ena in edina \u2013 paradi\u017enikova solata (za 4 osebe)<\/strong> Paradi\u017enike na rezine, rukolo in peter\u0161ilj na drobne ko\u0161\u010dke, vse skupaj pome\u0161amo in za\u010dinimo z oljem in soljo.<\/p>\n \n \n \n \n http:\/\/www.whfoods.com\/genpage.php?tname=foodspice&dbid=44<\/a><\/p>\n http:\/\/www.leffingwell.com\/lycopene.htm<\/a><\/p>\n http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Organic_food<\/a><\/p>\n http:\/\/www.courseinfo.life.ku.dk\/Kurser\/LPLF10355\/presentation\/~\/media\/Kurser\/IJV\/250069\/foodqualityfinal.pdf.ashx<\/a><\/p>\n http:\/\/orgprints.org\/8361\/1\/Heaton_Assessing_food_quality.pdf<\/a><\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Pred pribli\u017eno 500 leti so ga prvi\u010d prinesli k nam iz Amerike, danes pa tako lepo zori na na\u0161i rodni grudi, da niti ne pomislimo ne ve\u010d, da je pri\u0161lek. Paradi\u017eniku se pri nas prav dobro godi, v teh dneh rde\u010di in se debeli, da je joj. Najbolj so\u010dna zelenjava med vsemi pravzaprav sploh ni… Continue reading Paradi\u017enik<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2,9],"tags":[],"class_list":["post-1620","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-listki","category-poglobljeno","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1620","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1620"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1620\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1620"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1620"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1620"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nPrvi\u010d so ga na\u0161li prav v paradi\u017eniku, vodotopno kristalizirajo\u010do snov z ugodnim vplivom na srce in obto\u010dila \u2013 poimenovali so jo likopen, po latinskem imenu vrste paradi\u017enika, lycopersicum.<\/em> Spada med karotenoide, vsebujejo ga \u0161e lubenica, papaja, goji jagode (so bli\u017enje sorodnice paradi\u017enika, iz dru\u017eine razhudnikovk) in rde\u010da grenivka. Druga\u010de kot ve\u010dina ostalih karotenoidov se likopen v telesu ne pretvori v vitamin A in lahko opravlja druge naloge, predvsem antioksidativne narave. Pri testiranju v epruvetah se je likopen izkazal za stokrat mo\u010dnej\u0161ega od vitamina E kar se ti\u010de sposobnosti nevtraliziranja prostih radikalov (in \u017ee vitamin E velja za mo\u010dan antioksidant). To za seboj seveda potegne cel kup pozitivnih u\u010dinkov u\u017eivanja paradi\u017enika in z njim likopena. Ker je rak najpogostej\u0161a bolezen sodobnega \u010dloveka (no, cel kup razli\u010dnih oblik raka je, seveda), je veliko raziskav razli\u010dnih hranil usmerjenih v to smer. In vse bolj jasno je, da sta naravno pridelana sadje in zelenjava pri premagovanju tak\u0161ne bolezni koristna in celo neobhodna. Tudi likopen je bil glavni predmet raziskav s podro\u010dij rakavih obolenj in je danes povsod omenjen kot mo\u010dna protirakava u\u010dinkovina. Ena prvih ve\u010djih raziskav je bila harvardska \u0161tudija iz leta 1995, v kateri je sodelovalo 47 000 mo\u0161kih, trajala pa je kar 6 let. Skupini, ki je na teden zau\u017eila vsaj 10 obrokov, temelje\u010dih na paradi\u017eniku, se je pojavnost raka na prostati zmanj\u0161ala za pribli\u017eno 45%.<\/p>\n
\nRaziskava iz leta 1998 se je osredoto\u010dila na druge u\u010dinke likopena. Ugotovili so, da likopen prepre\u010duje oksidacijo LDL holesterola (t. i. slabi holesterol), ki vodi v nastanek krvnih strdkov in \u017eilnih oblog. Likopen na ta na\u010din zmanj\u0161uje tveganje za pojavom sr\u010dno\u017eilnih obolenj, kot je ateroskleroza. V raziskavi so zaklju\u010dili, da je za efektivno prepre\u010ditev LDL oksidacije dovolj toliko paradi\u017enika dnevno, da z njim zau\u017eijemo vsaj 40 mg likopena \u2013 to lahko na primer dose\u017eemo z dvema kozarcema paradi\u017enikovega soka ali z veliko skledo paradi\u017enikove solate.<\/p>\n
\nEkolo\u0161ki ali konvencionalni , \u010de sta kriterij okus in hranljivost, tu ni dvoma. Torej, ali z doma\u010dega vrta, ali pa z doma\u010dega vrta ekolo\u0161kega kmeta, to je iz Zelenega zaboj\u010dka. Ekolo\u0161ko pridelan paradi\u017enik in zelenjava nasploh so manj vodeni od konvencionalno zrasle, o tem med drugim pi\u0161e Robert Blair v svoji knjigi Organic production and food quality<\/em>. Seveda ni z vodo samo ni\u010d narobe, a v primeru konvencionalne zelenjave je obi\u010dajno polna nitratov in pesticidov, hkrati pa odvzema prostor hranilom in okusu. Ekolo\u0161ko pridelana zelenjava ima ve\u010djo vsebnost hranil, pravi raziskava s strani UK Soil Association iz leta 2001, in to predvsem zaradi do 20% ni\u017eje vsebnosti vode. Zaradi tega je opazna tudi razlika v okusu, \u010deprav je to precej te\u017eje dokazati in raziskati. Prva te\u017eava je zrelost zelenjave \u2013 zrel, rde\u010d paradi\u017enik iz supermarketa je \u0161e vedno bolj okusen od bledoli\u010dnega ekolo\u0161kega. Druga te\u017eava je izredno te\u017eko ocenjevanje okusa, ker je ta zelo subjektiven. V ve\u010dini raziskav se je zgodilo tako: ko so ozna\u010dili, za katero vrsto zelenjave gre (ekolo\u0161ko\/konvencionalno) so poku\u0161evalci kar naenkrat takoj vedeli, katera je bolj\u0161a \u2013 ekolo\u0161ka, seveda. Gre morda pri vsem skupaj res za placebo? Mi mislimo, da ne, a presodite sami. \u017divali, ki so sodelovale v podobnih \u0161tudijah v letih 1931-1993, namre\u010d niso znale brati, pa so kljub temu ve\u010dkrat izbrale ekolo\u0161ko zelenjavo. Poku\u0161evalci so bili zajci, podgane, mi\u0161i in koko\u0161i, raziskav je bilo \u0161est in v petih izmed njih je bila jasno preferirana ekolo\u0161ka zelenjava.<\/p>\n
\nParadi\u017enik je eno tistih \u017eivil, ki kuhano ne izgubi ve\u010dine svojih hranilnih vrednosti. Dostopnost likopena se namre\u010d s kuhanjem celo pove\u010da, saj je v surovem paradi\u017eniku ta vezan na celi\u010dne stene in vlaknine. Termi\u010dno obdelan paradi\u017enik naj bi zato vseboval kar dvakrat do osemkrat toliko likopena kot ga je v surovem. Po drugi strani pa kuhanje paradi\u017enika izni\u010di njegovo bogato vsebnost vitamina C, a re\u0161itev je preprosta \u2013 malo tega in malo onega. Prvi recept za glavno jed, drugi kot predjed ali solatni dodatek prvemu.<\/p>\n
\n-280 ml juhe
\n-1 manj\u0161a \u010debula
\n-1 majhen strok \u010desna
\n-1 \u017elica olivnega olja
\n-50 g zelenih oliv
\n-8 paradi\u017enikov
\n-sol, poper
\n-sve\u017ea bazilika
\nV zelenjavno ju\u0161no osnovo stresemo kus kus, pokrijemo in po\u010dakamo, da se napoji.<\/p>\n
\n– 10 paradi\u017enikov
\n– 200 g rukole
\n– \u0161op peter\u0161ilja
\n– olivno olje
\n– sol<\/p>\n