{"id":1646,"date":"2012-07-21T21:16:55","date_gmt":"2012-07-21T19:16:55","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/?p=1646"},"modified":"2012-07-21T21:16:55","modified_gmt":"2012-07-21T19:16:55","slug":"blitva","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/blitva\/","title":{"rendered":"Blitva"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/wp-content\/uploads\/2012\/07\/136.jpeg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft size-full wp-image-1648\" style=\"margin-left: 6px; margin-right: 6px;\" title=\"Blitva\" src=\"https:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/wp-content\/uploads\/2012\/07\/136.jpeg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-content\/uploads\/2012\/07\/136.jpeg 300w, https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-content\/uploads\/2012\/07\/136-150x150.jpeg 150w, https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-content\/uploads\/2012\/07\/136-81x81.jpeg 81w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a>Rastlina, ki jo poznamo predvsem iz mediteranske kuhinje, saj veste, za\u010dinjeno s \u010desnom in olivnim oljem. Druga\u010dne si potem kar ne moremo predstavljati in v\u010dasih je potrebno nekaj \u010dasa, da blitvo zares vzljubimo. Pa to ne bi smelo biti prete\u017eko, ker blitva ni le zdrava (spletna stran WHFoods, ki je ena vodilnih v primerjanju hranilnih vrednosti \u017eivil, jo uvr\u0161\u010da na 2. mesto \u2013 takoj za \u0161pina\u010do \u2013 po vsebnosti hranil), ampak zna biti tudi nadvse okusna, le pripravljena mora biti primerno (glej konec prispevka).<\/p>\n<p>\u010ceprav blitva morda izgleda kot nekak\u0161na sorodnica \u0161pina\u010de, je bolj v sorodu z rde\u010do peso \u2013 kar primerjajte liste obeh in videli boste, da so si sumljivo podobni (je pa v isti dru\u017eini tudi \u0161pina\u010da). Danes je vrst blitve \u0161e pa \u0161e, v grobem pa jih lahko razdelimo na listno blitvo s tankimi peclji in bujnim listjem ter na stebelno blitvo, pri kateri so peclji debeli, dolgi in nasploh taki, da marsikdaj ne vemo prav dobro, kam in kako z njimi. Predvsem stebelni debelu\u0161ki je namenjen tale prispevek, ker no\u010demo, da bi se blitva v tej vro\u010dini za prazen ni\u010d naprezala in debelila v steblo \u2013 to pa\u010d ne pa\u0161e na kompost, ampak skupaj z listi na kro\u017enik.<\/p>\n<p><strong>Nadvse hranljiva<\/strong><br \/>\nKot re\u010deno, blitva je odli\u010den vir mnogih hranil, med njimi predvsem mineralov. Kalcija, kalija, magnezija, \u017eeleza in mangana ima veliko, z eno skodelico (cca 175 gramov) na primer zadovoljimo 37,6% dnevnih potreb po magneziju in 22% dnevnih potreb po \u017eelezu (dopolnimo z malo \u0161pina\u010de in pestjo rozin, pa smo z \u017eelezom na konju). Za zelenjavo vsebuje kar precej vitamina C, to je okrog 40 mg na 100 gramov blitve in skoraj toliko kot limone. Beta karotena ima pribli\u017eno pol toliko kot korenje, zanj \u017ee vemo, da je pomemben antioksidant, ki se v telesu pretvarja v vitamin A in je blagodejen za zdravje o\u010di in dober vid. Tu so \u0161e lutein, zeaksantin in drugi karotenoidi, pa vitamini skupine B, vitamin K, vitamin E in folati. Kalorij pa je zanemarljivo malo, ker vsebuje blitva manj kot 1% ogljikovih hidratov (za energijo jo je zato najbolje zme\u0161ati v kak\u0161en sadni zeleni smuti).<\/p>\n<p><strong>Oksalatna kislina<\/strong><br \/>\nTo vedno re\u010demo, ampak za blitvo pa res mo\u010dno velja: izogibajmo se intenzivno pridelani. \u017de tako ali tako ima blitva sama po sebi nekoliko ve\u010d oksalne kisline kot ve\u010dina ostale zelenjave (poleg \u0161pina\u010de in rabarbare), a je v ekolo\u0161ko pridelani blitvi, ki je zrasla na prostem, ta procent ob\u010dutno manj\u0161i, hkrati pa je manj tudi nitratov. Vsekakor blitva zaradi vsebnosti oksalne kisline (0,65% jo vsebuje glede na analize pri LithoLink Corporation) ni zelenjava, ki bi jo lahko u\u017eivali vsak dan v velikih koli\u010dinah \u2013 je pomemben prispevek k zdravi in raznoliki prehrani, ni pa njen klju\u010dni del, kot so na primer solata, korenje, bu\u010dke in kumare. Podoben problem z oksalati ima \u0161pina\u010da, na kateri je bilo narejenih ve\u010d konkretnih raziskav v zvezi z njimi. Ugotovili so, da se koli\u010dina oksalatne kisline v soparjeni \u0161pina\u010di zmanj\u0161a za kar 50%, zato tudi blitvo uvr\u0161\u010dajo med eno tistih zelenjav, ki jo je pred uporabo priporo\u010deno sopariti oziroma kuhati. To \u0161e posebej velja za starej\u0161o in \u010de jo u\u017eivamo v ve\u010djih koli\u010dinah, medtem ko ni z mlaj\u0161o \u010disto ni\u010d narobe, \u010de jo presno dodamo solatam ali uporabimo v soku.<\/p>\n<p><strong>Tudi stebla so u\u017eitna<\/strong><br \/>\nZa liste ve\u010dinoma \u017ee vemo, da so dobri soparjeni kot priloga, pa v razli\u010dnih nadevih, zavitkih, solatah, sokovih in smutijih. Koli\u010dina oksalatov v steblih ni bistveno ve\u010dja od tiste v listih, zato tudi stebel nikar ne zavr\u017eimo. \u0106e ne vemo kam z njimi, je re\u0161itev mnogo. Lahko jih skupaj z listi preprosto podu\u0161imo, soparimo ali na hitro pokuhamo ter za\u010dinimo z olivnim oljem in \u010desnom. Lahko jih skuhamo v sopari in cela ali vzdol\u017ena ponudimo z razli\u010dnimi za\u010dimbnimi omakami, lahko jih soparjene in narezane na kose preprosto dodamo solati ali pa ko\u0161\u010dke stebel dodamo ri\u017eoti ali enolon\u010dnici. Blitvina stebla se uporabljajo tudi kot nadomestek \u0161pargljev, zdaj, ko teh ni ve\u010d, tak\u0161na imajo radi v Franciji. Cvrtje sicer ni ravno najbolj zdrav na\u010din priprave hrane, a ne bo odve\u010d vedeti, da se lahko blitvina stebla tudi panirajo po dunajsko ali pari\u0161ko ter ocvrejo. Nekateri grejo \u0161e dlje in med dva kosa stebla vtaknejo ko\u0161\u010dek sira ter vse skupaj ocvrejo. Ve\u010dje blitvine liste lahko tudi napolnimo z nadevom (na primer iz prosene ka\u0161e in kozjega sira), zvijemo in pe\u010demo v pe\u010dici. Ali pa naredimo zlo\u017eenko in izmeni\u010dno nalagamo soparjena blitvina stebla \u2013 nadev \u2013 soparjena blitvina stebla \u2013 nadev &#8211; &#8230;<\/p>\n<p>Idej je torej dovolj, spodaj pa \u0161e nekaj konkretnih receptov.<\/p>\n<p><strong>BLITVINA STEBLA Z DROBTINAMI<\/strong><\/p>\n<p>(vir: Kulinarika.net)<br \/>\n-blitvina stebla<br \/>\n-drobtine<br \/>\n-surovo maslo<br \/>\n-sol<\/p>\n<p>O\u010di\u0161\u010dena stebla kuhamo v osoljeni vodi pribli\u017eno 8 minut. Vmes na surovem maslu zlatorjavo popra\u017eimo drobtine. Kuhana stebla dobro odcedimo, po \u017eelji nare\u017eemo na manj\u0161e kose in zabelimo s pra\u017eenimi drobtinami.<\/p>\n<p><strong>NADEV ZA PALA\u010cINKE<\/strong><strong><\/strong><br \/>\n(vir: Mateja Re\u0161)<\/p>\n<p>-2 \u017elici olivnega olja<br \/>\n-600 g stebelne blitve (\u010de je mogo\u010de ve\u010d stebel kot listov)<br \/>\n-1 dl belega vina, ju\u0161ne osnove ali vode<br \/>\n-2 stroka \u010desna<br \/>\n-sol<br \/>\n-1 \u017elica sesekljanega peter\u0161ilja<br \/>\n-150 g sira maskarpone<\/p>\n<p>Stebla blitve nare\u017eemo na manj\u0161e kocke, liste pa na ozke pramene. \u010cesen olupimo in sesekljamo. Najprej na olju ne\u017eno opra\u017eimo stebla blitve, zalijemo z vinom in pra\u017eimo 3 minute, nato dodamo liste in pra\u017eimo \u0161e toliko, da ve\u010dina vina izpari. Solimo, dodamo peter\u0161ilj in sir maskarpone. Preme\u0161amo in z nadevamo nadevamo pala\u010dinke, ki smo jih spekli po lastnem receptu. Postre\u017eemo z nekaj drobno narezanimi mladimi listi\u010di blitve, pokapljanimi z bu\u010dnim oljem in balzami\u010dnim kisom.<\/p>\n<p><strong>BLITVINI PECLJI V KISU<\/strong><br \/>\n(vir: Dario Cortese)<br \/>\nNarezane ali cele blitvine peclje zlo\u017eimo v kozarec za vlaganje precej na tesno. Sproti dodajamo zeli\u0161\u010da ali za\u010dimbe po okusu in zalijemo z mo\u010dnim naravnim kisom z okoli 7% ocetne kisline. Zapremo in pred uporabo pustimo v shrambi vsaj 2 meseca.<\/p>\n<p>Vse o blitvi:<\/p>\n<p><span style=\"color: #0000ff;\"><span style=\"text-decoration: underline;\"><a href=\"http:\/\/www.whfoods.com\/genpage.php?tname=foodspice&amp;dbid=16\">http:\/\/www.whfoods.com\/genpage.php?tname=foodspice&amp;dbid=16<\/a><\/span><\/span><\/p>\n<p><span style=\"color: #0000ff;\"><span style=\"text-decoration: underline;\"><a href=\"http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Chard\">http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Chard<\/a><\/span><\/span><\/p>\n<p>O vsebnosti oksalatov:<br \/>\n<a href=\"http:\/\/www.litholink.com\/gateway.aspx?page=OxalateDiet \">http:\/\/www.litholink.com\/gateway.aspx?page=OxalateDiet <\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Rastlina, ki jo poznamo predvsem iz mediteranske kuhinje, saj veste, za\u010dinjeno s \u010desnom in olivnim oljem. Druga\u010dne si potem kar ne moremo predstavljati in v\u010dasih je potrebno nekaj \u010dasa, da blitvo zares vzljubimo. Pa to ne bi smelo biti prete\u017eko, ker blitva ni le zdrava (spletna stran WHFoods, ki je ena vodilnih v primerjanju hranilnih&hellip; <a class=\"more-link\" href=\"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/blitva\/\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">Blitva<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2,9],"tags":[],"class_list":["post-1646","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-listki","category-poglobljeno","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1646","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1646"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1646\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1646"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1646"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1646"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}