{"id":1839,"date":"2012-09-23T07:49:03","date_gmt":"2012-09-23T05:49:03","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/?p=1839"},"modified":"2016-12-28T22:20:44","modified_gmt":"2016-12-28T21:20:44","slug":"zelena","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/zelena\/","title":{"rendered":"Zelena"},"content":{"rendered":"

\"Eko<\/span>Zel\u00e9na je zel\u00e9na, to dr\u017ei kot pribito, zel\u00e9na pa je tudi z\u00ealena. Gomoljna malo manj, stebelna in listna pa prav mo\u010dno. Z\u00ealena je seveda \u0161e marsikaj drugega, na primer zelo aromati\u010dna, marsikomu okusna, nekaterim pa sploh ne, pa zelo hranljiva in zdravilna je.\u00a0<\/span><\/p>\n

Koz<\/strong><\/span>mopolitanka<\/strong>
\nJe prav \u00a0kozmopolitska sorta zelenjave. Dana\u0161nje sorte zelene izvirajo iz divje prednice, ki raste po mo\u010dvirnatih in vla\u017enih delih Evrope, pa tudi v Afriki in Aziji. Danes se lahko odlo\u010damo med gomoljno (za v juho), listno (za za\u010dinit marsikaj) in stebelno zeleno (ta je pa sploh uporabna, a trenutno ven iz mode oziroma sezone). Razlika med njimi je kar o\u010ditna: poudarjen in veeelik je tisti del, ki ga ljudje pa\u010d uporabljamo, najsi bo to podzemni gomolj, listje ali odebeljeno steblo. Prav vsi imajo, no, z\u00ealenast okus, ki jim ga dajejo posebna eteri\u010dna olja.<\/span><\/p>\n

Terpeni<\/strong>
\nGlavna sestavina omenjenih eteri\u010dnih olj so terpeni, raznolika skupina spojin, ki jih mnoge rastline proizvajajo, da bi z njimi odgnale \u0161kodljivce (kar poskusite po\u017eve\u010diti celo pest z\u00ealeninih listov, ni prav okusno). Terpeni imajo antibakterijske, antivirusne in antiglivne lastnosti, zato u\u017eivanje zelene deluje razku\u017eevalno, predvsem na sluznice v na\u0161em telesu (v ustih, \u017eelodcu, \u010drevesju, se\u010dilih). <\/span><\/p>\n

\u00a0Neko\u010d\u2026<\/strong>
\nZelena ima dolgo zgodovino uporabe, ki se je ne bi sramovalo nobeno \u017eivo bitje. \u017de stari Grki so jo tkali v vence najbolj\u0161im med njihovimi \u0161portniki, menda je veljala za simbol veselja. Pojavlja se tudi v Homerjevi Odiseji, Hipokrat pa jo je priporo\u010dal vsem, ki so jim trzali \u017eivci. Rimljanom o\u010ditno niso, saj so liste zelene pogosto uporabljali kot za\u010dimbo, posu\u0161ene in zdrobljene.<\/span><\/p>\n

\u2026in danes<\/strong>
\nSeveda, znanost ne bi bila znanost, \u010de ne bi vsega izmerila, izra\u010dunala in preverila (kar se pa\u010d preveriti da). \u00a0Da je zelena odli\u010den vir vitamina K (da ne izkrvavimo, \u010de se ranimo) , to so ugotovili, in \u0161e, da ima veliko vitamina C, vitamina A in vitaminov B skupine. Pa veliko vlaknin ima, za dobro prebavo in vitek stas. Dodamo \u0161e minerale, predvsem mangan, magnezij, molibden, kalij in kalcij, pa dobimo z\u00ealeno \u2013 odli\u010den naravni izotonik (na primer stebla ali gomolj zelene, stisnjena v sok takoj po telesni aktivnosti). Eno steblo zelene vsebuje v povpre\u010dju tudi 35 mg natrija, kar je za zelenjavo ogromno in pomembno prispeva k elektrolitski sestavi. \u010ce jo uporabljamo v solatnih prelivih, zme\u0161anih v blenderju na primer, lahko zato na njen ra\u010dun zmanj\u0161amo koli\u010dino uporabljene soli. Tudi sok iz zelene bo imel prijetno slan okus, v malce toplej\u0161ih dneh to \u0161e posebej pa\u0161e, ko s potenjem izgubljamo ne le vodo, temve\u010d tudi minerale in z njimi natrij. <\/span><\/p>\n

Ni\u017ea krvni pritisk<\/strong>
\n\u010ce imate visok krvni pritisk, vam je zdravnik gotovo odsvetoval u\u017eivanje soli (in prav je imel). Prav zanimivo, a zelena kljub relativno visoki vsebnosti soli (natrija) krvni pritisk zni\u017euje, vsaj tako so ugotovili na Vanderbiltski univerzi v Tennesseeju (ZDA). Sistoli\u010dni krvni pritisk (= pritisk v \u017eili v trenutku, ko srce iztisne kri v arterije) se je ob dodajanju NBP-ja (snov v zeleni) zni\u017eal za 24 mmHg. 3 snovi v zeleni naj bi prispevale k u\u010dinku zni\u017eevanja krvnega pritiska: \u017ee omenjeni NBP (3-n-butilftalid), apigenin (ime seveda spominja na zeleno, katere latinsko ime je <\/span>Apium graveolens) <\/em><\/span>in omega-6 ma\u0161\u010dobne kisline. <\/span><\/p>\n

Kako jo narediti okusno?<\/strong>
\nListe listne zelene posu\u0161imo in uporabljamo kot za\u010dimbo, seveda je za za\u010dinjanje primerna tudi sve\u017ea. Stebelna zelena je vsestransko uporabna, a njena so\u010dna stebla (ki v resnici to niso, gre namre\u010d za odebeljen pecelj) morda bolj prijajo v poletni vro\u010dini. Zdaj je \u010das za gomoljno zeleno, ki jo \u017ee poznamo in ko se dnevi kraj\u0161ajo in hladijo, gotovo prav pride v marsikateri topli jedi. \u010ce jo nare\u017eemo res na tanko, je dobra tudi surova v solati \u2013 zme\u0161ana z jabolki, orehi in prelivom, predstavlja dobro znano Waldorfsko solato (poskusite z <\/span>Waldorfsko solato a la Zeleni zaboj\u010dek<\/a><\/span><\/span>). Sicer pa na rezine in v vro\u010de olje z njo! Ocvrta in za\u010dinjena je prav okusna, lahko pa jo nare\u017eemo tudi na kvadratke in skuhamo skupaj s krompirjem, nato pretla\u010dimo v pire ali pustimo kot malce druga\u010dno krompirjevo solato. Ali pa se lotimo katerega od spodnjih receptov (pobrani so s Kulinarike.net):<\/span><\/p>\n

Seveda, tule jo naro\u010dite<\/a> in potem naredite okusno<\/p>\n

Waldorfsko solato a la Zeleni zaboj\u010dek<\/a><\/strong>\u00a0 ali<\/p>\n

Zelenin zrezek 1<\/strong>
\n-gomoljna zelena
\n-parmezan ali zbrinc (sir, podoben parmezanu)
\n-kru\u0161ne drobtine
\n-\u010desen
\n-peter\u0161ilj
\n-drobnjak
\n-olivno olje<\/span><\/p>\n

Na olivnem olju prepra\u017eimo drobtine, dodamo strt \u010desen in peter\u0161ilj ter odstavimo. Masi prime\u0161amo nariban parmezan ali zbrinc.
\nGomolj zelene nare\u017eemo na 1\/2 centimetrske kolobarje in jih du\u0161imo na z vodo ali juho razred\u010denem olivnem olju. Na vsak kolobar zelene nalo\u017eimo \u017elico prej pripravljene mase in na nizkem ognju du\u0161imo do mehkega. Po vrhu potresemo na drobno narezan drobnjak.
\nPostre\u017eemo kot toplo ali hladno predjed, lahko pa tudi kot del glavne jedi, na primer namesto obi\u010dajnega zrezka (ni povsem isto, to je res, a morda jo \u0161e vzljubite).<\/p>\n

Zelenin zrezek 2 (po Antonu Goljatu)<\/strong>
\n-200 g naribane gomoljne zelene
\n-60 g mletih orehov
\n-60 g polnozrnate moke
\n-2 jajci
\n-kisla smetana
\n-parmezan
\n-bazilika, timijan, sol in malo medu<\/p>\n

Vse sestavine dobro preme\u0161amo, oblikujemo v zrezke, povaljamo v drobtinah in ocvremo ali spe\u010demo.<\/p>\n

Zelenina sol<\/strong>
\n\u00bbdebelo naribani zeleni doda\u0161 enako koli\u010dino grobe morske soli, pusti\u0161 pokrito v hladilniku 2 dni, nato posu\u0161i\u0161 na pladnju v pe\u010dici (lahko na peki papirju). Stvar naj bi potem stolkel v mo\u017enarju do drobnega prahu. Uporabno kot doma\u010da vegeta oziroma povsod kjer potrebuje\u0161 sol.\u00ab (vir: http:\/\/www.kulinarika.net\/forum\/topic.asp?TOPIC_ID=12222&offset=10)<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zel\u00e9na je zel\u00e9na, to dr\u017ei kot pribito, zel\u00e9na pa je tudi z\u00ealena. Gomoljna malo manj, stebelna in listna pa prav mo\u010dno. Z\u00ealena je seveda \u0161e marsikaj drugega, na primer zelo aromati\u010dna, marsikomu okusna, nekaterim pa sploh ne, pa zelo hranljiva in zdravilna je.\u00a0 Kozmopolitanka Je prav \u00a0kozmopolitska sorta zelenjave. Dana\u0161nje sorte zelene izvirajo iz divje… Continue reading Zelena<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[123,322],"class_list":["post-1839","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-recepti","tag-jesen","tag-zima","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1839","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1839"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1839\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4233,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1839\/revisions\/4233"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1839"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1839"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1839"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}