Oktober je tu in z njim ljubljanski maraton. Zelenih zaboj\u010dkov takrat ne bomo razva\u017eali, ker bo na ljubljanskih ulicah gne\u010da (pa tudi zato, ker ob nedeljah tako ali tako ne po\u010dnemo tega). Ni\u010d hudega, z lahkim \u017eelodcem se tako ali tako la\u017eje te\u010de. Da je korak na finalni dan odlo\u010den, a lahkoten, pa je treba v \u017eelodec spravljati kaj dobrega in za tek koristnega \u017ee veliko prej, na primer tudi ob ponedeljkih in \u010detrtkih (khm, se ve, zakaj).<\/p>\n
Seveda ne trdimo, da bo Va\u0161 osebni rekord podrt zgolj zavoljo vsebine Zelenega zaboj\u010dka. Kje pa, ker vaja dela mojstra in mojster vajo, je pa\u010d treba marsikateri dan malo bolj zgodaj vstat, se spravit v pogon tudi v slabem vremenu in postavit prioritete. A vendarle igra pomemben dejavnik pri dobri fizi\u010dni pripravljenosti tudi vsakodnevna prehrana. Da je treba jesti sadje in zelenjavo, pridelana na \u010dimbolj naraven na\u010din, to \u017ee vemo, je pa zahtevna znanost podprla tudi nekaj prav izrecno dolo\u010denih (zelenjavnih) \u017eivil.<\/p>\n
Nitrati<\/strong> Rde\u010da zmagovalka Pesa<\/strong> Leta 2011 so na isti univerzi dokazali, da so nitrati v rde\u010di pesi tisti, ki omogo\u010dajo nezanemarljivo izbolj\u0161anje fizi\u010dnih zmo\u017enosti. Dokaz je izgledal tako, da so sodelujo\u010di profesionalni kolesarji pili najprej obi\u010dajni sok ekolo\u0161ke rde\u010de pese in nato \u0161e sok rde\u010de pese, ki so mu bili odstranjeni nitrati. Bolj\u0161e rezultate so dosegli po pitju soka, ki mu niso odvzemali nitratov. \u010ce se spomnimo \u0161e na njihov u\u010dinek, da pospe\u0161ujejo krvni pretok in s tem zni\u017eujejo prag zadihanosti ter utrujenosti, je vse skupaj precej logi\u010dno.<\/p>\n Kaj pa maraton?<\/strong> Lahko bi torej rekli, da vam bo kozarec soka rde\u010de pese dobro del (ne jam\u010dimo pa, da boste z njim prehiteli vse temnopolte \u0161printerje). Ne le, \u010de se pripravljate na maraton, tudi \u010de (\u0161e) niste teka\u010di \u2013 morda prav z rde\u010do peso to postanete.<\/p>\n Pred tekom priporo\u010damo<\/strong>: 3 velike rde\u010de pese, poslane skozi sokovnik skupaj s tremi velikimi jabolki in \u0161opom peter\u0161ilja ali rukole (sta tudi bogata z nitrati).<\/p>\n Za pozno zimo<\/strong>, ko teka\u0161ka motivacija pade in za\u010dne zalog sve\u017ee rde\u010de pese, zmanjkovati, pa se je dobro oboro\u017eiti tudi z receptom za vlo\u017eeno (spet je na pomo\u010d prisko\u010dila Kulinarika.net):<\/p>\n 3 kg rde\u010de pese operemo, skuhamo in pustimo \u010dez no\u010d v vodi. Zjutraj jo olupimo in nare\u017eemo na listi\u010de. Posebej zavremo en liter vode, pol litra kisa, pol kilograma sladkorja in dve \u017elici soli. Vreli me\u0161anici dodamo na listi\u010de narezano kuhano peso in odstavimo s \u0161tedilnika. Rde\u010do peso \u0161e vro\u010do prestavimo v kozarce, na vrh nadrobimo nekaj suhih lovorjevih listov in prelijemo z me\u0161anico vode, kisa, sladkorja in soli. \u0160e vro\u010de kozarce dobro zapremo, jih pokrijemo s krpo in pustimo, da se ohladijo. Shranimo za hude \u010dase, da bomo tudi pozimi radi in hitro tekli.<\/p>\n O nitratih: O rde\u010di pesi in kolesarjenju: O rde\u010di pesi in teku: O nitratih in vplivu na krvo\u017eilje: In \u0161portni aktivnosti: O soku rde\u010de pese in vplivu na vzdr\u017eljivost:
\nRde\u010da pesa, zelena, rukola, redkvica, peter\u0161ilj in predvsem zimske sorte solat \u2013 le kaj imajo skupnega? Da ne ovinkarimo, vse imajo v sebi precej nitrata (NO3, da se bolj u\u010deno sli\u0161i). Ko se znajde v na\u0161em prebavnem traktu, ga bakterije v na\u0161ih prebavilih pretvorijo v nitrit (NO2), ta pa se reducira v du\u0161ikov oksid (NO). In prav ta zadnji je tisti, ki naj bi imel (poleg treningov) pozitiven vpliv na na\u0161o fizi\u010dno vzdr\u017eljivost. Kak\u0161nih 30 let nazaj so ugotovili, da deluje vazodilatorno, no, da \u0161iri \u017eile in na ta na\u010din tudi zni\u017euje krvni tlak in pospe\u0161uje krvni pretok. Da je vse skupaj \u0161e bolj prepleteno in ironi\u010dno, se med \u0161portno aktivnostjo tvori ve\u010d du\u0161ikovega oksida. Torej, nekako tako: bolj smo aktivni, ve\u010d ga imamo, in ve\u010d ga imamo, bolj (in raje) smo aktivni.<\/p>\n
\nKo pride do teka in vpra\u0161anja, kako ga izbolj\u0161ati s primernimi \u017eivili, je rde\u010da pesa absolutna zmagovalka. \u010ce ne verjamete, lahko v Google vtipkate \u00bbbeetroot and running\u00ab. Ve\u010dina navdu\u0161enja izvira iz raziskave, ki so jo leta 2009 izvajali na Univerzi v Exetru (prav lepo in histori\u010dno slikovito mesto v Angliji). Osem zdravih mladih mo\u0161kih so izpostavili razli\u010dnim kolesarskim testom. Opravljali so jih dvakrat \u2013 po \u0161estdnevnem pitju soka rde\u010de pese (biolo\u0161ko pridelane!) in po \u0161estdnevnem pitju placebo soka iz ribeza (pol litra vsak dan). Po koncu obdobja, v katerem so sodelujo\u010di pili sok rde\u010de pese, se je povpre\u010dni \u010das njihovega kolesarjenja b povpre\u010dju pove\u010dal za 92 sekund (kar ni malo, \u010de tekmujete in odlo\u010dajo sekunde). Povedano druga\u010de: \u010das, v katerem so fantje prekolesarili dolo\u010deno razdaljo, se je s pomo\u010djo rde\u010de pese zni\u017eal za 2%. Prav tako so jim po u\u017eivanju soka rde\u010de pese v mirovanju izmerili ni\u017ejo vrednost krvnega pritiska.<\/p>\n
\nKer na ljubljanskem maratonu kolesarji ne morejo sodelovati (ti imajo pa\u010d Franjo), omenjeni \u0161tudiji teka\u010dem prav ni\u010d ne pomenita. Na sre\u010do so na ameri\u0161ki Univerzi svetega Ludvika (University of St. Louis) na preizkus postavili tudi enajst teka\u010dev oziroma teka\u010dic in rde\u010do peso. Odtekli so vsak pet kilometrov (no, rde\u010da pesa ne), prvi\u010d so eno uro pred tekom pojedli obrok kuhane rde\u010de pese, drugi\u010d pa obrok iz brusnic \u2013 te so izbrali zaradi podobne kalori\u010dne in hranilne vrednosti, a brez tako visoke vsebnosti nitratov. Rezultati so bili objavljeni v reviji Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics in so \u0161li takole: po brusni\u010dnem obroku je bila povpre\u010dna hitrost teka\u010dev 11,9 kilometrov na uro. Podkrepljeni z rde\u010do peso pa so taisti teka\u010di dosegli hitrost 12,3 kilometre na uro. Zadnji kilometer so v povpre\u010dju pretekli za 5% hitreje.<\/p>\n
\nhttp:\/\/www.pponline.co.uk\/encyc\/sports-nutrition-is-dietary-nitrate-the-key-to-enhanced-endurance-performance-41930<\/a><\/span><\/span><\/p>\n
\nhttp:\/\/www.emaxhealth.com\/1275\/beetroot-juice-improves-cyclists-performance-small-study
\nhttp:\/\/www.exeter.ac.uk\/news\/research\/title_145007_en.html
\nhttp:\/\/well.blogs.nytimes.com\/2012\/08\/08\/looking-for-fitness-in-a-glass-of-juice\/<\/a><\/span><\/span><\/p>\n
\nhttp:\/\/www.dailymail.co.uk\/health\/article-2135315\/Can-beetroot-make-runners-unbeatable-Chemicals-released-backed-vegetable-help-boost-athletes-performance.html
\nhttp:\/\/www.precisionnutrition.com\/beets-and-beetroots<\/a><\/span><\/span><\/p>\n
\nhttp:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pubmed\/17144884<\/a><\/span><\/span><\/p>\n
\nhttp:\/\/atvb.ahajournals.org\/content\/19\/11\/2782.full
\nhttp:\/\/www.psychologytoday.com\/articles\/200502\/nitric-oxide-the-new-hero-human-biology<\/a><\/span><\/span><\/p>\n
\nhttp:\/\/www.exeter.ac.uk\/news\/research\/title_145007_en.html
\n