\u010ce ste zaradi hladnej\u0161ih dni, de\u017eja in celo snega (!) \u017ee prezebli do kosti, ste morda razmi\u0161ljali, da bi si omislili nekaj kilogramov ma\u0161\u010dobe ve\u010d. No, zaboj\u010dkarji se s tem pa\u010d ne strinjamo in vas vabimo, da razmislite \u0161e enkrat. S kilogramom ali dvema vi\u0161ka \u0161e gre, a debelost je resna te\u017eava dana\u0161njega razvitega sveta. S seboj prinese povi\u0161ano tveganje za razvoj bolezni srca in o\u017eilja ter kroni\u010dnih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, osteoartritis in astma (tako povzema Wikipedia, z referencami seveda).<\/p>\n
Manj kalorij za ve\u010d hranil<\/strong> Sadje, zelenjava in polnozrnate \u017eitarice<\/strong> Ni\u010d novega, saj vemo, a o\u010ditno ne tako zelo samoumevno \u2013sicer raziskave sploh ne bi bilo, pa tudi mno\u017eice drugih na isto temo ne. Na Univerzi v Utahu so se na primer spra\u0161evali podobno, \u00bbDoes Fruit and Vegetable Intake Decrease Risk for Obesity in Children and Adolescents?\u00ab <\/em>Njihov odgovor se glasi: seveda, a le do dolo\u010dene mere in \u010de na ra\u010dun sadja in zelenjave zmanj\u0161amo koli\u010dino mastne in procesirane hrane.<\/p>\n Prenos v prakso<\/strong> Recepti za po\u010dasno izgubo kilogramov<\/strong> (ker hitra res nima smisla, pa \u0161e u\u017eivamo ne v njej)<\/p>\n Pe\u010dene pituralke<\/strong><\/span> Oran\u017eni puding<\/strong> Pita z radi\u010dem in gobami<\/strong><\/span> (vir: Kulinarika.net) Potrebujemo za nadev: 300 g radi\u010da, 300 g gob, 3 stroke \u010desna, 3 \u017elice smetane ali mleka, 1 \u017eli\u010dko sladkorja, 2 \u017elici olivnega olja, \u0161\u010dep soli in popra, timijan ali druge za\u010dimbe, po \u017eelji nekaj naribanega sira.<\/span><\/p>\n Neolupljen krompir skuhamo, ohladimo, olupimo in stla\u010dimo. Pireju dodamu moko in margarino ter zgnetemo v gladko testo, ki naj na hladnem po\u010diva vsaj pol ure.<\/span><\/p>\n Vmes na olivnem olju segrejemo sladkor in dodamo radi\u010d. Podu\u0161imo z nekaj vode in hitro odstavimo z ognja. V drugi posodi na <\/span>olju porumenimo strt \u010desen, dodamo narezane gobe in du\u0161imo 2 minuti. Nato dodamo radi\u010d, smetano, poper in sol, preme\u0161amo in odstavimo. Testo zvaljamo med 2 listoma peki papirja, pribli\u017eno na debelino 0,5 cm. Odstranimo zgornji list papirja, prestavimo v peka\u010d ali ognjevarno posodo (zavihamo robove, kot se spodobi za pito) in nanj razporedimo nadev. Po \u017eelji po vrhu potresemo \u0161e nekaj naribanega sira. V pe\u010dici pe\u010demo na 180 stopinj od 20 do 30 minut.<\/p>\n Medicina o debelosti:<\/p>\n http:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pubmedhealth\/PMH0004552\/<\/a><\/span><\/span><\/p>\n \u0160panska raziskava: http:\/\/www.nature.com\/oby\/journal\/v16\/n3\/full\/oby2007121a.html<\/a><\/span><\/span><\/p>\n Raziskave:<\/p>\n http:\/\/www.nature.com\/oby\/journal\/v16\/n3\/full\/oby2007121a.html<\/a><\/span><\/span><\/p>\n http:\/\/digitalcommons.usu.edu\/cgi\/viewcontent.cgi?article=1023&context=honors<\/a><\/span><\/span><\/p>\n http:\/\/cals.arizona.edu\/nutrition\/sites\/cals.arizona.edu.nutrition\/files\/pubs\/Hingle-Relationship.pdf<\/a><\/span><\/span><\/p>\n Jabol\u010dna malica v \u010cilu:<\/p>\n http:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pubmed\/23094526<\/a><\/span><\/span><\/p>\n O debelosti in astmi:<\/p>\n http:\/\/www.medicalnewstoday.com\/releases\/24118.php<\/a><\/span><\/span><\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" \u010ce ste zaradi hladnej\u0161ih dni, de\u017eja in celo snega (!) \u017ee prezebli do kosti, ste morda razmi\u0161ljali, da bi si omislili nekaj kilogramov ma\u0161\u010dobe ve\u010d. No, zaboj\u010dkarji se s tem pa\u010d ne strinjamo in vas vabimo, da razmislite \u0161e enkrat. S kilogramom ali dvema vi\u0161ka \u0161e gre, a debelost je resna te\u017eava dana\u0161njega razvitega sveta.… Continue reading Huj\u0161anje z dobro hrano<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2,9],"tags":[],"class_list":["post-2096","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-listki","category-poglobljeno","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2096","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2096"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2096\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2096"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2096"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2096"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nIn \u010deprav so debelost oziroma z njo povezane bolezni vodilne po vzroku smrti v ZDA (in v Evropi ne zaostajamo prav dosti), jih je takoooo enostavno odpraviti, da je stvar sme\u0161na in \u017ealostna hkrati. Znanost, medicina, navadni smrtniki in zdrava pamet \u2013 prav vsi se strinjajo, da so vzrok debelosti premalo gibanja in preve\u010d hrane z veliko kalorijami, a malo hranili. \u010ce namesto vas ne moremo v pogon, vam lahko ponudimo vsaj slednje. Sadje in zelenjava \u2013 manj kalorij za ve\u010d hranil, bolj\u0161e ponudbe enostavno ne boste na\u0161li (premagata celo dietne napitke).<\/p>\n
\n\u017de res, da se zdi znanosti vredno vlagati \u010das in denar tudi v odkrivanje genetskih vzrokov za debelost, a na\u010din \u017eivljenja in prehrana \u0161e vedno veljata za bolj odlo\u010dilna faktorja. Desetletna \u0161panska raziskava, objavljena leta 2008, lepo povzema, da je \u00bboptimalna telesna te\u017ea povezana z visokim vnosom sadja in zelenjave, vlaknin, nizkoma\u0161\u010dobnih mle\u010dnih izdelkov in polnozrnatih \u017eitaric ter nizkim vnosom mesa in mesnih izdelkov, hitre hrane in pripravljenih pija\u010d.\u00ab Hkrati so na Universidad Miguel Hern\u00e1ndez<\/em> ugotovili, da ljudje s prekomerno telesno te\u017eo u\u017eivajo ve\u010d sladkanih pija\u010d, sladkarij in predelanih mesnih izdelkov, ki vsebujejo veliko nasi\u010denih ma\u0161\u010dob in trans ma\u0161\u010dobnih kislin (in da to ni naklju\u010dje, to so \u0161e ugotovili). Za eno leto je skupina udele\u017eenih tudi povi\u0161ala vnos sve\u017eega sadja in zelenjave in kon\u010dna ugotovitev: mo\u017enost debelosti se je zni\u017eala, centralna debelost (ki ni ni\u010d drugega kot nabiranje ma\u0161\u010dobe okoli pasu) pa za\u010dela izginjati \u017ee po \u0161estih mesecih.<\/p>\n
\n\u017de \u017ee, jesti moramo veliko sadja in zelenjave, a kako v to prepri\u010dati otroke (in nenazadnje najprej sebe), \u010de pa so brokoli, ohrovt in koleraba tako neokusni? Nobena huda znanost, le okusno jih moramo znati pripraviti, predvsem pa u\u010diti z lastnim zgledom. Super idejo so imeli na primer v nekaterih \u0161olah v \u010dilski prestolnici Santiago. Da bi zmanj\u0161ali pojavnost debelosti med \u0161olarji (8-12 let) so obi\u010dajne \u0161olske prigrizke zamenjali s tankimi rezinami jabolk sorte fuji, ki so jih posu\u0161ili skupaj z lupino in jih ponudili otrokom namesto manj zdravih pi\u0161kotov, \u010dokolad in podobne hrane. Kako so jih otroci sprejeli so tudi preverili in ugotovili, da so posu\u0161ena jabolka postala pravi hit zaradi hrustljave teksture in prijetnega grenkosladkega okusa. In zaboj\u010dkarji smo ob tem seveda takoj pomislili: kak\u0161en hit bi bila \u0161ele Kasteli\u010deva topaz! Ali pa pe\u010dene\/kuhane pituralke namesto ve\u010dernega poobedka, zavitek z endivijo namesto mletega mesa, puding z bu\u010do namesto \u010dokolade in slastni kaki kar tako. Vsega tega je zdaj v izobilju, zato ni izgovorov, da ne bi bilo s kilogrami (ma\u0161\u010dobe, ne mi\u0161ic, seveda) ravno obratno.<\/p>\n
\nHru\u0161ke zlo\u017eimo v peka\u010d s peclji navzgor in jih do polovice zalijemo z vodo. Po \u017eelji del vode nadomestimo z vinom, lahko jih tudi rahlo posladkamo z rjavim sladkorjem ali drugim sladilom. Pe\u010demo jih v pe\u010dici dokler se ne zmeh\u010dajo in voda izpari. So tako sladke, da so lahko kar namesto sladice.<\/p>\n
\nPribli\u017eno 400 g sezonske bu\u010de olupimo in kuhamo ali soparimo do mehkega. Nato jo v kuhinjskem me\u0161alniku ali blenderju zme\u0161amo skupaj s \u0161tirimi kakiji (preverimo, da ne vsebujejo ko\u0161\u010dic!) in \u017eli\u010dko vanilije v prahu. Obvezno za preizkus, druga\u010de ne boste verjeli, kako dobro je. <\/span><\/p>\n
\nPotrebujemo za testo: 2 manj\u0161a krompirja, 80 g ri\u017eeve moke, 80 g pirine moke, 1 \u017elica margarine ali malo mleka, \u0161\u010dep soli.<\/span><\/p>\n