{"id":2170,"date":"2012-11-18T15:18:00","date_gmt":"2012-11-18T13:18:00","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/?p=2170"},"modified":"2012-11-18T15:18:00","modified_gmt":"2012-11-18T13:18:00","slug":"2170","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/2170\/","title":{"rendered":"Kislo zelje"},"content":{"rendered":"<p><strong>Zgodba o kislem zelju<\/strong><br \/>\nV naravi, na njivi ima vse svoj \u010das. Je \u010das za Kerinove jagode in je \u010das za Kasteli\u010deva jabolka, \u010das za pomladni regrat in \u010das za zimski radi\u010d, za sve\u017ee zelje in za kislo zelje. \u010ceprav smo prepri\u010dani, da so se vam sline najbolj pocedile pri jagodah (ali pa morda pri jabolkih, za tiste, ki ste na jagode alergi\u010dni), je narava odlo\u010dila, da je \u010das zrel za \u2013 kislo zelje. Kisalo in kisalo se je v sodih vse od zgodnje jeseni in ko se mu je po slabem mesecu dokon\u010dno skisalo, so ga kmetje poslali od doma, da ga pojedo. To so radi storili (in \u0161e vedno po\u010dnejo) vsi, ki kaj dajo na svoje zdravje in na slovensko tradicijo.<\/p>\n<p><strong>O starih \u010dasih ali kako se je zelju za\u010delo kisati tudi pri nas<\/strong><br \/>\nArgument z zdravjem gre neizpodbitno skozi (ve\u010d o njem kasneje), glede tradicije pa bi \u017ee lahko podvomili. \u010ceprav je kislo zelje v evropskem prostoru \u017ee tako udoma\u010deno, da ga jemljemo za svojega, spada v isto skupino kot kompas, zvonci in papir \u2013 v skupino re\u010di, ki so jih izumili Kitajci, namre\u010d. Menda so med gradnjo kitajskega zidu pred ve\u010d kot dva tiso\u010d leti kitajski delavci potrebovali nekaj krepkega, kar jih je v mrzli zimi preskrbelo z vsemi potrebnimi hranili, a hkrati ne preve\u010d te\u017ekega, da niso med gradnjo vsi zaspali. Bilo je to tanko naribano zelje, zalito z ri\u017eevim vinom, v katerem je zelje fermentiralo. V vzhodne dele Evrope so ga kak\u0161nih tiso\u010d let kasneje prinesli Mongoli s svojimi roparskimi pohodi (dokaz, da je vsaka stvar za nekaj dobra in da nobena ni samo in zgolj slaba) in fermentirana jed se je prijela. Predvsem v kuhinjah vzhodne Evrope, pa na osvajalskih ladjah, ki so plule po \u0161irnem svetu (da mornarjem zaradi skorbuta niso izpadli vsi zobje) in seveda v Nem\u010diji, kjer so ji nadeli tudi njeno angle\u0161ko, <em>sauerkraut<\/em>, ime. <em>Sauer<\/em> kot kislo in <em>kraut<\/em> kot zelje. Angle\u017ei so med drugo svetovno vojno nem\u0161ke dr\u017eavljane poimenovali kar \u00bbkraut\u00ab-i, po kislem zelju \u2013 o\u010ditno so ga Nemci jedli tako veliko in pogosto, da je zasen\u010dilo celo slavno nem\u0161ko klobaso (sicer bi Angle\u017ei Nemce klicali npr. \u00bbwurst\u00ab-i).<\/p>\n<p><strong>O izotiocianatih in zakaj je dobro, da jih kislo zelje ima<\/strong><br \/>\nKakorkoli \u017ee, kislo zelje je bilo od nekdaj cenjeno tudi v na\u0161ih krajih. Predvsem kot zimska hrana, ko druge sve\u017ee zelenjave in sadja ni bilo ali pa ju je bilo zelo malo. Z zeljem, ki vsebuje relativno visoke koli\u010dine vitamina C (z 250 ml skodelico kuhanega kislega zelja zadostimo 35 % dnevnih potreb po tem vitaminu), so zdravje \u010dez zimo gotovo ohranjali na marsikateri slovenski kmetiji. Delovalo je \u0161e brez znanstvenih potrdil, ta so pri\u0161la kasneje. Na primer leta 2002 s Finske, kjer so v kislem zelju potrdili visoko vsebnost izotiocianatov, spojin z atomom kisika in du\u0161ika, vezanima na ogljik z dvojno vezjo (to ni preve\u010d pomembno in ne spada med osnovno znanje kemije). \u00bbNo, pa kaj zato, \u010de jem izotiocianate.\u00ab &#8211; ne bo dr\u017ealo, ker izotiocianati, iz glukozinolatov so jih med fermentacijo ustvarile prisotne bakterije, veljajo za spojine z antikarcinogenimi in antitumorskimi lastnostmi. Snovi, ki so jih dobili iz kislega zelja, so rast rakavih celic zavrle v \u0161tudijah na \u017eivalih (tem se opravi\u010dujemo in jih hkrati omenimo s hvale\u017enostjo, ker lahko po njihovi zaslugi zdaj pi\u0161emo o zdravilnosti kislega zelja), objavljenih raziskav na \u010dlove\u0161kih prostovoljcih pa je bolj malo.<\/p>\n<p><strong>O poljskih \u017eenskah ali kaj se zgodi, \u010de jemo zelje vsak \u0161tirikrat na teden<\/strong><br \/>\nNo, ena od obstoje\u010dih je ta iz leta 2005, kjer so znanstveniki iz ZDA in Poljske primerjali pojavnost raka na prsih pri Poljakinjah. V prvi skupini so bile tiste, ki so imigrirale v ZDA, tiste iz druge skupine pa so ostale v svoji rojstni dr\u017eavi. Prve so za omenjeno obliko raka zbolele \u0161tiri do petkrat bolj pogosto kot njihove rojakinje na Poljskem. Ko so ugotavljali, \u010demu tako, so raziskovalci velik pomen pripisali tudi velikim koli\u010dinam kislega zelja, ki ga pojedo na Poljskem, v ZDA pa precej manj (ali sploh ne). \u017denske, ki so v adolescenci pojedle vsaj \u0161tiri obroke surovega ali rahlo kuhanega kislega zelja na teden, so imele kasneje 74 % manj\u0161o mo\u017enost za razvoj raka na prsih od tistih, ki so si kislo zelje privo\u0161\u010dile le v enem obroku ali manj na teden.<\/p>\n<p><strong>O pti\u010dji gripi, kimchiju ali kako pospe\u0161iti prodajo kislega zelja<\/strong><br \/>\nNekaj let nazaj je bila zelo popularna ne navadna, ampak pti\u010dja gripa. V tistih burnih \u010dasih je ju\u017enokorejski znanstvenik z Univerze v Seoulu na oku\u017eenih pi\u0161\u010dancih testiral delovanje enega od sevov mle\u010dnokislinskih bakterij, prisotnih v azijski razli\u010dici kislega zelja, kimchiju (in prisotnih tudi v kislem zelju, seveda). Presene\u010denje: od trinajstih osebkov si jih je enajst opomoglo. Raziskavo so nato izvedli na ve\u010djem \u0161tevilu pi\u0161\u010dancev (200 000) in filtrat bakterije <em>Leuconostoc Kimchii<\/em> se je uspe\u0161no za\u010del prodajati po korejskih pi\u0161\u010dan\u010djih farmah, prodaja kimchija pa je med azijskim prebivalstvom skokovito narasla. Uvoz v Tajvan se je na primer povi\u0161al za 72 %, uvoz v Malezijo pa za 150 %, podobno pa se je menda za\u010delo dogajati s kislim zeljem v Evropi.<\/p>\n<p>No, pti\u010dja gripa je \u017ee davno potihnila in mi vam kislega zelja ne moremo ve\u010d prodajati pod imenom \u00bbzdravilo za pti\u010djo gripo\u00ab (resnici na ljubo to tudi ni bilo nikdar dokazano). Lahko pa garantiramo, da bi ga z veseljem jedli tudi, \u010de ne bi imelo prav nobene hranilne vrednosti, tako dobro je (da ne bo pomote, ima hranilno vrednost in to visoko, pa brez sumljivih pesticidov kot tisto iz velikih trgovskih verig je). Najbolje ga je vsaj tu pa tam pojesti kar surovega kot je, ni\u010d kuhanega ali druga\u010de obdelanega, tak\u0161no ohrani najve\u010d hranilnih snovi. Pa s \u010dim manj ali ni\u010d klobase, s temi je \u017ee kri\u017e kar se zdravja ti\u010de. Okusno je kislo zelje tudi v enostavnih in en, dva, tri pripravljenih solatah:<\/p>\n<p><strong>Kislo zelnata solata 1 (bolj so\u010dna)<\/strong><br \/>\nPotrebujemo pol kilograma kislega zelja, dva sve\u017ea paradi\u017enika, eno \u010debulo, dva stroka \u010desna, dober curek olivnega olja, \u0161\u010dep soli in \u0161\u010dep mlete kumine.<strong> <\/strong>Paradi\u017enik in \u010debulo nare\u017eemo na rezine, \u010desen stremo, nato vse sestavine dobro preme\u0161amo.<\/p>\n<p><strong>Kislo zelnata solata 2 (bolj osve\u017eilna)<\/strong><br \/>\nPotrebujemo skledo kislega zelja, pol toliko naribanega korenja, pol toliko naribanih jabolk in pest rozin. Vse dobro preme\u0161amo, po \u017eelji pa \u0161e rahlo solimo in dodamo nekaj olja.<\/p>\n<p><strong>Kislo zelnata solata 3 (bolj krepka)<\/strong><br \/>\nZme\u0161amo enako koli\u010dino surovega kislega zelja in kuhanega krompirja, prelijemo s curkom hladno stiskanega olivnega ali bu\u010dnega olja ter solimo, za\u010dinimo po \u017eelji.<\/p>\n<p><span style=\"color: #0000ff;\"><span style=\"text-decoration: underline;\"><a href=\"http:\/\/curezone.com\/art\/read.asp?ID=100&amp;db=5&amp;C0=17\">http:\/\/curezone.com\/art\/read.asp?ID=100&amp;db=5&amp;C0=17<\/a><\/span><\/span><\/p>\n<p><span style=\"color: #0000ff;\"><span style=\"text-decoration: underline;\"><a href=\"http:\/\/leapingrealeyes.blogspot.com\/2006\/01\/sauerkraut-next-chicken-soup.html\">http:\/\/leapingrealeyes.blogspot.com\/2006\/01\/sauerkraut-next-chicken-soup.html<\/a><\/span><\/span><\/p>\n<p><span style=\"color: #0000ff;\"><span style=\"text-decoration: underline;\"><a href=\"http:\/\/rense.com\/general30\/fermentingsauerkraut.htm\">http:\/\/rense.com\/general30\/fermentingsauerkraut.htm<\/a><\/span><\/span><\/p>\n<p><span style=\"color: #0000ff;\"><span style=\"text-decoration: underline;\"><a href=\"http:\/\/www.nutraingredients.com\/Research\/Sauerkraut-consumption-may-fight-off-breast-cancer\">http:\/\/www.nutraingredients.com\/Research\/Sauerkraut-consumption-may-fight-off-breast-cancer<\/a><\/span><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zgodba o kislem zelju V naravi, na njivi ima vse svoj \u010das. Je \u010das za Kerinove jagode in je \u010das za Kasteli\u010deva jabolka, \u010das za pomladni regrat in \u010das za zimski radi\u010d, za sve\u017ee zelje in za kislo zelje. \u010ceprav smo prepri\u010dani, da so se vam sline najbolj pocedile pri jagodah (ali pa morda pri&hellip; <a class=\"more-link\" href=\"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/2170\/\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">Kislo zelje<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2,9],"tags":[],"class_list":["post-2170","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-listki","category-poglobljeno","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2170","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2170"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2170\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2170"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2170"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2170"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}