{"id":2182,"date":"2012-11-24T02:01:46","date_gmt":"2012-11-24T00:01:46","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/?p=2182"},"modified":"2024-04-12T07:24:41","modified_gmt":"2024-04-12T05:24:41","slug":"hrana-in-nosecnice","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/hrana-in-nosecnice\/","title":{"rendered":"Hrana in nose\u010dnice"},"content":{"rendered":"<p><strong>O rasto\u010dih trebuhih in zakaj je pomembno, da jih hranimo z ekolo\u0161ko hrano<\/strong><br \/>\n\u0160e malo, pa bo na njivah zavladal pravi, no, skoraj dolg\u010das (drobnim \u017eivalcam in golazni vseh vrst v zemlji se seveda ne zdi tako). \u017divljenje se bo do pomladi preselilo v shrambe in kleti, nam pa se bo od \u010dasa do \u010dasa sto\u017eilo po dneh, ko je v prijaznem soncu treba opleti vso njivo\/vrt. No, ena izjema pa je, ki ji ni prav ni\u010d dolg\u010das, to so \u017eenske vse vrst, ve\u010dinoma vsaj enkrat v \u017eivljenju (statisti\u010dni urad Slovenije pravi, da je to 1,5-krat) \u2013 \u017eivljenje se preseli ne v shrambe in kleti, ampak naravnost v njihove trebuhe (maternice, \u010de smo bolj natan\u010dni in manj romanti\u010dni). Ko v sre\u010dkah nose\u010dkah raste novo \u017eivljenje (\u010de ne prej), se za\u010dnejo \u0161e posebej zavedati pomembnosti tega, kar jedo.<\/p>\n<p>In prav je tako, saj so one in samo one odgovorne za malice otro\u010di\u010da, ki se razvija v varnem zavetju plodne teko\u010dine. Da bi zrasel zdrav in mo\u010dan, mora malicati ves \u010das &#8211; za to je narava izumila popkovino &#8211; in kakovostno \u2013 za to smo izumili Zelene zaboj\u010dke. No, resnici na ljubo je za to izumljena vsa ekolo\u0161ko pridelana hrana in je bila izumljena \u0161e pred izumom kak\u0161ne druge hrane. A danes je \u017eal postalo privilegij, da se lahko hrani\u0161 s hrano, ne da bi zraven pogoltnil \u0161e kup pesticidov. \u010ce na\u0161a odrasla telesa \u0161e lahko nekako izmuznejo in ji vsaj delno izlo\u010dijo, je pri dojen\u010dkih v nose\u010dni\u0161kem trebuhu druga\u010de. Hranilne snovi, vklju\u010dno z morebitnimi pesticidi, dobivajo direktno iz materinega telesa, a nimajo \u0161e nobenega svojega mehanizma, kako se ubraniti \u0161kodljivih snovi. Nimajo imunskega sistema in takih re\u010di, zato morajo namesto njih toliko bolj paziti mamice.<\/p>\n<p><strong>Kup dokazov<\/strong><br \/>\nVse dokaze, zakaj je za nose\u010dnice resni\u010dno pomembno, da jedo ekolo\u0161ko pridelano hrano, je na en kup zbral angle\u0161ki zdravnik po imenu David Bellinger, profesor nevrologije, to je znanosti o \u017eiv\u010devju. Poglobil se je v ve\u010d razli\u010dnih raziskav, ki so iskale povezavo med prenatalno izpostavljenostjo organofosfatnim pesticidom in kognitivnim razvojem. V eni od raziskav so se na primer \u017eenskam, ki so imele desetkratno pove\u010dano koli\u010dino DAP metabolitov v urinu (enostavno povedano, ve\u010d organosfosfatnih pesticidov zau\u017eijemo, ve\u010d DAP metabolitov imamo v urinu), rodili otroci s 4,25 to\u010dkami ni\u017ejo IQ vrednostjo. V drugi \u0161tudiji je bil IQ pri enakih pogojih ni\u017eji za 1,39 to\u010dke. Spet tretja raziskava iz leta 2007 je prenatalno izpostavljenost pesticidov povezala z nepravilnostmi v primitivnih refleksih. To so refleksi, ki se pojavljajo pri dojen\u010dkih in z odra\u0161\u010danjem izginejo (na primer refleks sesanja, refleks prijemanja in refleks \u0161obljenja), so pa pomembni kazalci (ne)pravilnega nevrolo\u0161kega razvoja.<\/p>\n<p><strong>Ubogi mo\u017egani<\/strong><br \/>\nZ metodo magnetne resonance so spremljali tudi razvoj mo\u017eganov pri skupini \u0161tiridesetih dojen\u010dkov. Polovica jih je bila visoko izpostavljena pesticidom \u017ee v \u010dasu nose\u010dnosti, druga polovica pa ne (izpostavljenost so preverjali z merjenjem metabolitov v urinu). Raziskava se je osredoto\u010dila na organofosfatni pesticid klorpirifos (CPF) in ga povezala z nevrolo\u0161kimi pomankljivostmi v razvoju otro\u0161kih mo\u017eganov. Pri dojen\u010dkih, ki so bili izpostavljeni CPF-ju so bile na primer tanj\u0161e dolo\u010dene mo\u017eganske vijuge, druga\u010den pa je bil tudi razvoj notranjih delov mo\u017eganov.<\/p>\n<p><strong>Manj besedila, ve\u010d receptov<\/strong><br \/>\nZa vse bodo\u010de mamice torej, \u010dimve\u010d sadja in zelenjave, pa \u010dimmanj pesticidov. Ker je tu vse jasno kot beli dan in ni kaj ve\u010d dodati, lahko sami zase govorijo le \u0161e recepti. Taki brez pesticidov, pa z veliko vitamini, minerali in drugimi fitohranili, ki teknejo razvijajo\u010dim se \u010dlove\u010dkom v rasto\u010dih trebuhih.<\/p>\n<p><strong>Sladka kakijeva krema <\/strong>&#8211; ker so nose\u010dnice pogosto sladkosnede, a obi\u010dajne sladkarije niso dobre ne zanje ne za otroka<br \/>\nTri mehke, zrele kakije brez lupine pretla\u010dimo z vilico in jih prelijemo z malce druga\u010dno smetano \u2013 naredimo jo tako, da v blenderju ali me\u0161alniku zme\u0161amo 5 \u017elic kokosove moke, pest namo\u010denih mandljev, 2 \u017elici kokosovega olja, 3 \u017elice pretla\u010denega kakija in toliko vode, da bo nastala gladka krema. \u010ce \u017eelimo na koga narediti vtis, v kozarce izmeni\u010dno nalagamo plast pretla\u010denih kakijev in \u00bbsmetane\u00ab.<\/p>\n<p><strong>Solata iz kvinoje, pastinaka in rde\u010de pese<\/strong> \u2013 ker so nose\u010dnice v\u010dasih slabokrvne, rde\u010da pesa in pastinak pa sta dobra za te re\u010di (in ker ju je zdaj veliko)<\/p>\n<p>Potrebujemo 4 manj\u0161e rde\u010de pese iz Zelenega zaboj\u010dka,<\/p>\n<p>1 pastinak, prav tako iz Zelenega zaboj\u010dka,<\/p>\n<p>3 skodelice kuhane kvinoje,<\/p>\n<p>2 \u017elici olivnega olja brez pesticidov,<\/p>\n<p>1 \u017elico jabol\u010dnega kisa,<\/p>\n<p>3 \u017elice drobno nasekljane \u010debule iz Zelenega zaboj\u010dka,<\/p>\n<p>4 \u017elice pra\u017eenih nasesekljanih mandljev ali bu\u010dnih semen<\/p>\n<p>Pe\u010dico segrejemo na 220\u00b0C in vanjo zlo\u017eimo oprano rde\u010do peso in pastinak, polo\u017eena na peki papir. Ko sta oba mehka in pe\u010dena, po pribli\u017eno eni uri, jo ohladimo in nare\u017eemo na manj\u0161e kocke. Dodamo kuhano kvinojo, olje, kis in nasekljano \u010debule, dobro preme\u0161amo in potresemo \u0161e s pra\u017eenimi mandlji.<\/p>\n<p>*Opomba: \u010ce se ob naslednjem obisku strani\u0161\u010da ustra\u0161ite rde\u010de barve, se posku\u0161ajte spomniti, ali ste\u00a0 zadnjem \u010dasu jedli omenjeno solato, rde\u010da pesa se namre\u010d zlepa in zlepa ne razbarva.<\/p>\n<p><strong>Jesenski kola\u010d \u2013 <\/strong>ker nose\u010dnice rade tudi pe\u010dejo (\u010de ne drugega, vadijo za rojstnodnevna praznovanja, ki bodo postala zelo pomembna)<\/p>\n<p>Sestavine za testo:<br \/>\nena in pol skodelica polnozrnate p\u0161eni\u010dne moke<br \/>\ndve \u017eli\u010dki sode bikarbone ali pecilnega pra\u0161ka<br \/>\npol skodelice sladkorja<br \/>\n\u0161\u010dep soli<br \/>\nsok dveh pomaran\u010d<br \/>\npol skodelice vode<br \/>\n\u010detrt skodelice jogurta (sojinega, \u010de se izogibate mle\u010dnim izdelkom)<\/p>\n<p>Sadna me\u0161anica:<br \/>\nmeso dveh zrelih kakijev<br \/>\neno veliko jabolko<br \/>\npol \u017eli\u010dke cimeta v prahu in \u0161\u010dep ingverja v prahu<br \/>\nmalo vode<br \/>\n\u017elica sladkorja<\/p>\n<p>Jabolko nare\u017eemo na ko\u0161\u010dke (in ga prej ni\u010d ne lupimo), ki jih skupaj z vodo, sladkorjem, cimetom in ingverjem v prahu kuhamo pribli\u017eno 10 minut, da se zmeh\u010dajo. Dodamo pretla\u010dene kakije brez lupine in damo na stran.<\/p>\n<p>V veliki posodi zme\u0161amo najprej vse suhe sestavine: moko, pecilni pra\u0161ek, sladkor in sol. V drugi posodi zme\u0161amo teko\u010de sestavine: pomaran\u010dni sok, vodo in jogurt. Slednje zame\u0161amo v me\u0161anico suhih sestavin, da dobimo vla\u017eno maso, vanjo pa nato na hitro zame\u0161amo \u0161e sadno me\u0161anico. Vse skupaj nalo\u017eimo v nama\u0161\u010den peka\u010d in pe\u010demo pribli\u017eno 30-40 minut (preverimo z zobotrebcem). Po koncu pe\u010denja peka\u010d skupaj s kola\u010dem najprej ohladimo in \u0161ele nato prevrnemo. Pojemo (\u010de nismo nose\u010di, tudi lahko, a v tem primeru ne za dva).<\/p>\n<p>Viri in dodatne info:<\/p>\n<p><span style=\"color: #0000ff;\"><span style=\"text-decoration: underline;\"><a href=\"http:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pmc\/articles\/PMC3339460\/\">http:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pmc\/articles\/PMC3339460\/<\/a><\/span><\/span><\/p>\n<p><span style=\"color: #0000ff;\"><span style=\"text-decoration: underline;\"><a href=\"http:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pubmed\/22547821\">http:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pubmed\/22547821<\/a><\/span><\/span><\/p>\n<p><span style=\"color: #0000ff;\"><span style=\"text-decoration: underline;\"><a href=\"http:\/\/www.marksdailyapple.com\/is-organic-a-scam-fetal-and-child-development-and-antibiotic-resistance\/#axzz2D2Bb4fnL\">http:\/\/www.marksdailyapple.com\/is-organic-a-scam-fetal-and-child-development-and-antibiotic-resistance\/#axzz2D2Bb4fnL<\/a><\/span><\/span><\/p>\n<p><span style=\"color: #0000ff;\"><span style=\"text-decoration: underline;\"><a href=\"http:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pubmed\/23063069\">http:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pubmed\/23063069<\/a><\/span><\/span><\/p>\n<p><span style=\"color: #0000ff;\"><span style=\"text-decoration: underline;\"><a href=\"http:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pubmed\/16451864\">http:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pubmed\/16451864<\/a><\/span><\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>O rasto\u010dih trebuhih in zakaj je pomembno, da jih hranimo z ekolo\u0161ko hrano \u0160e malo, pa bo na njivah zavladal pravi, no, skoraj dolg\u010das (drobnim \u017eivalcam in golazni vseh vrst v zemlji se seveda ne zdi tako). \u017divljenje se bo do pomladi preselilo v shrambe in kleti, nam pa se bo od \u010dasa do \u010dasa&hellip; <a class=\"more-link\" href=\"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/hrana-in-nosecnice\/\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">Hrana in nose\u010dnice<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2,397,9],"tags":[],"class_list":["post-2182","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-listki","category-otroci","category-poglobljeno","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2182","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2182"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2182\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5529,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2182\/revisions\/5529"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2182"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2182"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2182"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}