{"id":2204,"date":"2012-12-09T09:04:00","date_gmt":"2012-12-09T07:04:00","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/?p=2204"},"modified":"2012-12-09T09:04:00","modified_gmt":"2012-12-09T07:04:00","slug":"alergije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/alergije\/","title":{"rendered":"Alergije"},"content":{"rendered":"<p><strong>Alergije in hrana<br \/>\n<\/strong>\u010cas cveto\u010dih trav, grmov in ostalih proizvajalcev cvetnega prahu je \u017ee zdavnaj mimo, \u010debelice so se skrile v svoje \u010debelnjake in ose v osirje \u2013 tisti, ki ste alergi\u010dni na kaj od na\u0161tetega, si kon\u010dno lahko zares oddahnete (no, cvetnega prahu res \u017ee dolgo ni ve\u010d). Malce te\u017eje se pred alergi\u010dnimi reakcijami skrijejo tisti, ki so ob\u010dutljivi na tak\u0161no ali druga\u010dno vrsto hrane. \u010ce se je ljudem pred stotimi leti alergija na hrano zdela nekaj izjemnega, da ne re\u010demo absurdnega, je danes re\u010d prav pogosta.<\/p>\n<p><strong>O razlikah med alergijo in intoleranco<br \/>\n<\/strong>Imunska reakcija na dolo\u010deno sestavino dolo\u010dene hrane, tako se alergiji na hrano re\u010de bolj opisno strokovno, pa hkrati \u0161e vedno zelo posplo\u0161eno. Sem ne spada tako imenovana intoleranca na dolo\u010deno vrsto hrane, ki ni \u017eivljensko nevarna, je pa tudi zelo neprijetna in se ka\u017ee v obliki prebavnih te\u017eav, utrujenosti, bole\u010din v mi\u0161icah, motenj spanja, glavobolov &#8211; no, za ve\u010dino relativno pogostih te\u017eav lahko torej okrivimo prehransko intoleranco. Pri alergiji je stvar bolj resna, saj se imunski sistem odzove takoj in burno: nastopijo te\u017eave z dihanjem, izpu\u0161\u010daji, ote\u010denost in v skrajnem primeru anafilakti\u010dni \u0161ok. Pri alergijah na hrano gre pri ve\u010dini (v pribli\u017eno 90%) za te\u017eave z osmimi \u017eivili \u2013 to so mleko, jajca, ribe, morski sade\u017ei, ara\u0161idi in drugi ore\u0161ki, soja in p\u0161enica. A zakaj so se tako pogoste alergijske te\u017eave pojavile zdaj? Nenazadnje mleka in jajc ne u\u017eivamo od v\u010deraj, p\u0161enica pa nas spremlja \u017ee vse od neolitske revolucije.<\/p>\n<p><strong>O pogostosti alergij<br \/>\n<\/strong>V Ameriki so ugotovili, da so otro\u0161ke alergije na hrano dvakrat pogostej\u0161e, kot so predvidevali. Raziskava, objavljena v <em>Pediatrics<\/em>, razkriva, da je na razli\u010dne vrste \u017eivil alergi\u010dnih pribli\u017eno 8% otrok. V raziskavi je sodelovalo 40 000 mlaj\u0161ih od 18 let. Po besedah <em>The Food Allergy Initiative<\/em>, organizacije, ki je raziskavo financirala, so pred tem mislili, da je na hrano alergi\u010den 1 od 25 otrok, realnost pa je bli\u017eja enemu na 12-13 otrok. Izmed alergi\u010dnih jih ima 30% alergijo na ve\u010d razli\u010dnih \u017eivil.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>O vzrokih<br \/>\n<\/strong>Teorij o tem, zakaj so alergije v porastu, je ve\u010d. Na primer ta, da \u017eivimo v preve\u010d \u010distem okolju, zaradi \u010desar se imunski sistem ne razvije, kot bi se mogel &#8211; in po nepotrebnem napada ni\u010d hudega slute\u010de: gluten, kazein, albumine, globulin (vsi so beljakovine, zaradi katerih se alergi\u010dna reakcija sploh spro\u017ei). A po drugi strani bi res te\u017eko rekli, da nima prstov vmes tudi hrana, navsezadnje gre za alergije nanjo.<\/p>\n<p>Umetna barvila, konzervansi, sladila in nasploh vse, s \u010dimer \u017eelimo izbolj\u0161ati (no, to je \u017ee stvar resne debate) hrano. Za mnoge med njimi je bilo ugotovljeno, da pove\u010dajo tveganje za razvoj alergij, astme, hiperaktivnosti in celo raka. \u0160e huje: njihova \u0161kodljivost ni vezana le na alergijske simptome, kar pomeni, da otrok morda res nima alergije, a njegovo telo \u0161e vedno \u010duti posledice umetnih prehranskih aditivov na kak\u0161en drug, nam neviden na\u010din. Predmet raziskav je kot mo\u017een vzrok \u010dedalje ve\u010djega \u0161tevila alergij tudi gensko spremenjena hrana.<\/p>\n<p><strong>O gensko spremenjenih vzrokih<br \/>\n<\/strong>Raziskovalci \u017ee dolgo sumijo, da bi lahko bil pojav GSO (gensko spremenjenih organizmov) vzrok za nara\u0161\u010dajo\u010de \u0161tevilo alergij. Marca 1999, kmalu po tem, ko so na angle\u0161ki trg prispeli izdelki, ki so vsebovali gensko spremenjeno sojo, so v laboratoriju v Yorku zabele\u017eili pove\u010danje alergijskih reakcij na sojo za 50%. Te\u017eava GSO je, da vklju\u010ditev nobega gena v organizem povzro\u010di tudi sintezo nove beljakovine, ki je v tem organizmu do zdaj ni bilo (in je \u010dlove\u0161ki organizem \u0161e nikdar v zgodovini \u010dlove\u0161tva ni sre\u010dal). Prav tak\u0161ne beljakovine pa lahko povzro\u010dajo alergijski odziv. Ali bo nova beljakovina, posledica genskega in\u017eeniringa, povzro\u010dila alergijske reakcije, se vnaprej ne da napovedati. Na\u0161a telesa se pa\u010d mnogokrat obna\u0161ajo druga\u010de kot telesa poskusnih \u017eivali, celi\u010dne kulture in ra\u010dunalni\u0161ki modeli. Na primer: 89% GS soje na ameri\u0161kih poljih vsebuje gen iz bakterije, ki kodira beljakovino, ki se v na\u0161i prehrani ni zna\u0161la \u0161e nikoli do zdaj. Za varnost potro\u0161nikov seveda ocenijo potencialno mo\u017enost, da bo nova beljakovina povzro\u010dila alergije, a vse to so zgolj ocene, ki potro\u0161nikom dejansko bolj malo koristijo.<\/p>\n<p><strong>Kaj pa \u010de&#8230;<br \/>\n<\/strong>\u010ce hrana ni gensko spremenjena, \u010de ne vsebuje umetnih barvil in tudi ne umetnih konzervansov (kar potrjujejo na\u0161e pomaran\u010de, ki prav rade za\u010dno hitro gniti) in tudi kak\u0161nih drugih konzervansov ne (z izjemo kislega zelja, ki ga konzervira sol)? Potem varstvo potro\u0161nikov ni ali pa je minimalno potrebno. \u010ce zaupamo kmetom, da se v prostem \u010dasu ne igrajo genskih in\u017eenirjev v laboratoriju (prostega \u010dasa imajo tako ali tako bolj malo) in da njihova \u0161pina\u010da ni zelena zaradi kakega umetno sintetiziranega barvila, potem lahko v pridelek zagrizemo s hvale\u017enostjo namesto skrbi. Vseh alergij hrana, pridelana na zemlji in ljudem prijazen na\u010din seveda ne bo odpravila (tudi na Kerinove jagode ste \u017eal lahko alergi\u010dni, kak\u0161na \u0161koda za vas!), alergije so le preve\u010d kompleksna stvar, ki jo razlaga en kup \u0161pekulacij in me\u0161anica razli\u010dnih faktorjev. A tako nasploh le lahko re\u010demo: \u017eivila iz Zelenega zaboj\u010dka alergij ne spodbujajo, prej obratno.<\/p>\n<p>Vsem nesre\u010dne\u017eem, ki so alergijo na jajca, mleko, p\u0161enico, ore\u0161\u010dke in kar je \u0161e takega, \u017ee staknili, posve\u010damo spodnje prazni\u010dne recepte.<\/p>\n<p><strong>Pi\u0161koti iz oran\u017ene bu\u010de <\/strong>(brez jajc, mleka in ore\u0161\u010dkov)<br \/>\n-200 g bu\u010de hokaido ali mu\u0161katne bu\u010de (brez lupine)<br \/>\n-230 g rastlinske margarine<br \/>\n-200 g koruzne moke<br \/>\n-250 g pirine moke<br \/>\n-1 dcl javorjevega sirupa<br \/>\n-1 \u010dajna \u017eli\u010dka pecilnega pra\u0161ka<\/p>\n<p>Bu\u010do skuhamo na sopari do mehkega. Ohladimo in pretla\u010dimo skupaj z margarinoin javorjevim sirupom. Moko zme\u0161amo s pecilnim pra\u0161kom in dodamo pretla\u010deni bu\u010dni zmesi. Zamesimo testo in ga med dlanmi oblikujemo v okrogle pi\u0161kote. Pe\u010demo v pe\u010dici, ogreti na 180\u00b0C, dokler ne porjavijo.<\/p>\n<p><strong>Koren\u010dkovi pi\u0161koti <\/strong>(brez jajc, mleka, ore\u0161\u010dkov in glutena)<\/p>\n<p>-2 srednje velika naribana koren\u010dka&lt;<br \/>\n-\u010detrt skodelice vode<br \/>\n-pol skodelice rastlinskega olja<br \/>\n-dve skodelici kokosove moke<br \/>\n-tri \u010detrt skodelice ri\u017eeve moke<br \/>\n-\u0161\u010dep soli<br \/>\n-\u017elica cimeta v prahu<br \/>\n-dve \u017elici agavinega sirupa ali medu<\/p>\n<p>Vse sestavine z roko preme\u0161amo v veliki posodi. Maso nato oblikujemo v kup\u010dke, ki jih polagamo na papir za peko in pe\u010demo pri 180\u00b0C pribli\u017eno pol ure.<\/p>\n<p><strong>Bu\u010dni mafini <\/strong>(brez jajc, mleka, ore\u0161\u010dkov in glutena)<\/p>\n<p>-1 skodelica moke brez glutena (prosena, ajdova, ri\u017eeva, koruzna)<br \/>\n-2 \u017elici medu<br \/>\n-2 \u017elici pecilnega pra\u0161ka<br \/>\n-1 \u017eli\u010dka cimeta v prahu<br \/>\n-\u010detrt \u017eli\u010dke mu\u0161katnega ore\u0161\u010dka v prahu<br \/>\n-\u010detrt \u010dajne \u017eli\u010dke sve\u017eega naribanega ingverja<br \/>\n-3\/4 skodelice<br \/>\n-\u0161\u010dep soli<br \/>\n-pol \u017eli\u010dke sode bikarbone<br \/>\n-1 skodelica mu\u0161katne bu\u010de, prej skuhane in pretla\u010dene v pire<br \/>\n-pol skodelice rastlinskega mleka<br \/>\n-pol skodelice kokosovega olja<br \/>\n-2 \u017elici zmletih lanenih semen, namo\u010denih v 5 \u017elicah vode<\/p>\n<p>Zme\u0161amo moko, pecilni pra\u0161ek, sodo bikarbono in vse za\u010dimbe. Posebej zme\u0161amo \u0161e pire iz bu\u010de, rastlinsko mleko, zmleta in namo\u010dena lanena semena in kokosovo olje. Nato dobro preme\u0161amo obe me\u0161anici med sabo, da dobimo gosto testo. Z njim napolnimo model\u010dke za mafine in pe\u010demo pribli\u017eno pol ure (\u010de so nared, preverimo z zobotrebcem, ki mora ob prebadanju peciva ostati suh).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Alergije in hrana \u010cas cveto\u010dih trav, grmov in ostalih proizvajalcev cvetnega prahu je \u017ee zdavnaj mimo, \u010debelice so se skrile v svoje \u010debelnjake in ose v osirje \u2013 tisti, ki ste alergi\u010dni na kaj od na\u0161tetega, si kon\u010dno lahko zares oddahnete (no, cvetnega prahu res \u017ee dolgo ni ve\u010d). Malce te\u017eje se pred alergi\u010dnimi reakcijami&hellip; <a class=\"more-link\" href=\"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/alergije\/\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">Alergije<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2,9],"tags":[],"class_list":["post-2204","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-listki","category-poglobljeno","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2204","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2204"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2204\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2204"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2204"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2204"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}