{"id":2238,"date":"2013-01-06T08:43:27","date_gmt":"2013-01-06T06:43:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/?p=2238"},"modified":"2013-01-06T08:43:27","modified_gmt":"2013-01-06T06:43:27","slug":"2238","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/2238\/","title":{"rendered":"Urejena prebava – veselje v hi\u0161i"},"content":{"rendered":"

Kako dobro skrbeti za svoja prebavila po praznikih in v drugih delih leta<\/strong>
\no praznikih, ko pogledamo nazaj nanje, postane masikomu kar malo \u017eal, kaj vse je spravil vase. Utrujenost, napihnjenost, pa ob\u010dutek ti\u0161\u010danja v trebuhu in nasploh bolj mizerno po\u010dutje so razlogi, zaradi katerih bi marsikdo 2. januar na koledarju \u0161e vedno rad videl pobarvan rde\u010de (\u010de v legendi pi\u0161e, da rde\u010da pomeni dela prost dan).<\/p>\n

Pa ne le po praznikih, tudi sicer so menda prebavne te\u017eave pogosta neprijetnost med prebivalci dr\u017eav z obilno oblo\u017eenimi prazni\u010dnimi in tudi sicer\u0161njimi mizami. Saj ne, da je vzrok enoplasten, re\u0161itev pa le en zaboj\u010dek stran (morda sto zaboj\u010dkov, to bi \u0161lo), a gotovo ima te\u017eka, mastna, pretirano sladka hrana \u2013 torej tak\u0161na, ki je je bilo med prazniki dovolj, v Zelenih zaboj\u010dkih pa je nikdar ni \u2013 nekaj (morda veliko) pri tem.<\/p>\n

\u010crevo je lahko razdra\u017eljivo<\/strong>
\n10-15% evropske populacije se lahko pohvali (no, ne ravno) s sindromom razdra\u017eljivega \u010drevesja, nadle\u017enostjo, za katero \u0161e pred leti nih\u010de niti sli\u0161al ni. Bole\u010dine v prebavilih, napenjanje, neredno izlo\u010danje in tak\u0161ne stvari, ki jih morda jemljemo premalo resno, vse to zdru\u017euje omenjeni sindrom. Do 70% nesre\u010dne\u017eev ni nikoli uradno diagnosticiranih, zdravstvo pa si o te\u017eavi in predvsem tem, kako jo omiliti, \u010de \u017ee ne re\u0161iti ali prepre\u010diti, ni prav na jasnem. \u0160e ena nev\u0161e\u010dnost z neprijaznim imenom divertikulitis (vklju\u010duje hudo zaprtje, driske, bole\u010dine v prebavilih in celo krvavo izlo\u010danje) prizadane do 60. leta 70% prebivalcev v razvitih dr\u017eavah (do 80. leta naj bi sre\u010dala \u017ee skorajda vse), izbolj\u0161anje pa prinese \u017ee \u00bbzgolj\u00ab temeljna sprememba prehrane (glavni vzrok za razvoj bolezni naj bi bilo pomanjkanje vlaknin v prehrani). Tu so \u0161e bolezni prebavil z manj zoprnimi imeni (razen \u010de jih poimenujemo z gastroenterolo\u0161kimi boleznimi), pa povsem nedol\u017ene te\u017eave kot so vetrovi ali zgolj ob\u010dutek, da nekaj tam notri ni v redu.<\/p>\n

Novice s Tajvana<\/strong>
\nNespodobno bi bilo trditi, da se re\u0161itev za vse omenjene te\u017eave skriva v Zelenih zaboj\u010dkih, a \u0161ment, vse ka\u017ee, da je res tako.
\nPremajhen vnos vlaknin (teh je v sadju in zelenjavi res veliko), pomanjkanje sadja in zelenjave na dnevnem jedilniku, preve\u010d mastne, ocvrte hrane, \u0161e posebej \u017eivalskega izvora in seveda premalo gibanja (temu pogosto delamo krivico in ga ne ogla\u0161ujemo, kot mu priti\u010de, a se tola\u017eimo, da je redna telesna aktivnost pa ja tako samoumevna, da ne potrebuje reklame) \u2013 to so klju\u010dne besede raziskav, ki se ukvarjajo z re\u0161itvami prebavnih te\u017eav. Na Tajvanu so na primer ugotavljali, kaj po\u010dnejo ljudje brez prebavnih te\u017eav (FGID \u2013 functional gastrointestinal disorders) druga\u010de od tistih, ki jih imajo. Velika razlika med njimi je bila v u\u017eivanju sadja in zelenjave (zanimivo, manj oz. ni\u010d pa v kajenju in kozumiranju alkohola), saj so ga tisti brez te\u017eav zau\u017eili ve\u010d kot tisti s te\u017eavami. Zanimivo je tudi, da je bilo ve\u010d zabele\u017eenih te\u017eav med mladimi kot starej\u0161imi in \u010de primerjamo prehrano na Tajvanu neko\u010d in danes, morda vidimo, kam pes taco moli.<\/p>\n

Vlaknine za vse<\/strong>
\n\u010ce ste zaprti ali pa imate drisko, prav tako poskusite z ve\u010d sadja in zelenjave. V obeh primerih stara modrost in nova medicinska spoznanja priporo\u010dajo ve\u010d vlaknin (\u010deprav se to morda sli\u0161i rahlo nasprotujo\u010de si). Vlaknine namre\u010d pove\u010dajo volumen \u010drevesne vsebine in olaj\u0161ajo pomikanje vsebine proti izhodu (koristno v primeru zaprtja), hkrati pa nase ve\u017eejo vodo (koristno v primeru driske).<\/p>\n

GSO<\/strong>
\nVlaknine najdemo samo v rastlinah, ni jih v \u017eivilih \u017eivalskega izvora. Ne le sadje in zelenjava, tudi \u017eitarice, ore\u0161\u010dki in semena so dober vir vlaknin. Da pa ni povsem vseeno, kako so bile pridobljene, dokazujejo raziskave, ki povezujejo gensko spremenjene pridelke z nara\u0161\u010dajo\u010dim \u0161tevilom prebavnih te\u017eav, kot so sindrom razdra\u017eljivega \u010drevesja, Crohnova bolezen, ulcerativni kolitis in zaprtje. Ena od teorij pravi, da bi bil za tak\u0161no stanje lahko kriv t.i. Bt toksin, ki ga proizvaja bakterija Bacillus thuringiensis. <\/em>Gen za sintezo toksina z genetskim in\u017eeniringom vstavijo v \u017eeljeno rastlino, ki je od takrat dalje neob\u010dutljiva na ob\u017eiranje \u017eu\u017eelk (te namre\u010d poginejo, ko skupaj z rastlino pojedo tudi Bt toksin). Isti toksin se seveda nahaja v rastlinah tudi, ko jih zau\u017eijemo (\u010deprav se to zaenkrat dogaja \u0161e bolj \u010dez lu\u017eo, a se v\u010dasih neprijetne stvari raz\u0161irijo strahovito hitro, sploh \u010de imamo o njih le\u017eerno \u00bbvseeno mi je\u00ab mnenje) in naj bi povzro\u010dal vnetja prebavil. Od tu naprej je zgodba jasna.<\/p>\n

Da v zelenih zaboj\u010dkih ni gensko spremenjenih \u017eivil, to je tudi jasno (no, resnici na ljubo GSO med sadjem in zelenjavo niso prav raz\u0161irjeni tudi v konvencionalnih vodah, a morda neko\u010d bodo, takrat se bomo \u0161e bolj pohvalili). In da v zaboj\u010dkih en, dva, tri ne bo ve\u010d nobenih \u017eivil sploh, za to so dobri recepti (mnoge stvari iz zaboj\u010dka se da sicer pojesti tudi kar tako, brez recepta, na primer rde\u010di ali rumeni koren\u010dek, tudi kislo zelje imajo nekateri radi kar tako, pa brokoli in kal\u010dke, pa seveda vse iz sadnega koti\u010dka) , tokrat tak\u0161ni kot obi\u010dajno \u2013 iz sezonskih \u017eivil in z veliko vlaknin.<\/p>\n

Presenetljivi pire<\/strong>
\n-500 g krompirja
\n-200 g jabolk
\n-200 g sve\u017ee repe
\n-1 kozarec mleka (lahko ri\u017eevega ali mandljevega)
\n-2 stroka \u010desna
\n-sol, mu\u0161katni ore\u0161\u010dek<\/p>\n

Krompir, jabolka in repo olupimo ter nare\u017eemona velike kose.Kuhamo do mehkega. Pretla\u010dimo, solimo in po \u017eelji za\u010dinimo z mu\u0161katnim ore\u0161\u010dkom. Zalijemo \u0161e s toplim mlekom in temeljito preme\u0161amo. Ponudimo z zelenjavo, zelenjavnim zrezkom ali tofujem.<\/p>\n

Kislo zelje s fi\u017eolom in krompirjem<\/strong>
\n– 500 g kislega zelja
\n-6 srednje velikih krompirjev
\n-200 g kuhanega fi\u017eola
\n-manj\u0161a \u010debula
\n-olivno olje<\/p>\n

Na olju prepra\u017eimo na trake narezano \u010debulo, ko zadi\u0161i, dodamo na kose narezan krompir in ga pra\u017eimo do mehkega. Nato dodamo \u0161e kuhan fi\u017eol in kislo zelje. Dobro preme\u0161amo in odstavimo z ognja. Po \u017eelji za\u010dinimo s soljo, poprom in kumino.<\/p>\n

Polenta z jabolki<\/strong>
\n-300 g polente
\n-600 g jabolk
\n-100 g rjavega sladkorja
\n-120 g masla ali kokosove ma\u0161\u010dobe
\n-pol \u017eli\u010dke zmletih nageljnovih \u017ebic
\n-pol \u017eli\u010dke cimeta<\/p>\n

Polento skuhamo v oslajeni vodi (naj bo nekoliko bolj teko\u010da). Ko je kuhana, jo polovico prelijemo v nama\u0161\u010den peka\u010d, potresemo z naribanimi jabolki, cimetom, mletimi \u017ebicami in sladkorjem ter prelijemo z drugo polovico polente. Oblo\u017eimo z maslom ali kokosovo ma\u0161\u010dobo in pe\u010demo pribli\u017eno 25 minut na 180\u00b0C.<\/p>\n

O sindromu razdra\u017eljivega \u010drevesja:
\nhttp:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pubmed\/16807154<\/a>
\nhttp:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pubmed\/22982746<\/a>
\nhttp:\/\/www.fascrs.org\/patients\/conditions\/diverticular_disease\/ (divertikulitis)
\n\u0160tudija na Tajvanu: http:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pubmed\/23017318<\/a>
\nO vlakninah in zaprtju\/driski: http:\/\/www.webmd.com\/digestive-disorders\/diarrhea-10\/fiber<\/a><\/p>\n

O GMO in boleznih prebaviL:
\nhttp:\/\/stellametsovas.com\/blog\/nutrition\/do-gmos-cause-digestive-disorders\/<\/a>
\nhttp:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pubmed\/17346434<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kako dobro skrbeti za svoja prebavila po praznikih in v drugih delih leta o praznikih, ko pogledamo nazaj nanje, postane masikomu kar malo \u017eal, kaj vse je spravil vase. Utrujenost, napihnjenost, pa ob\u010dutek ti\u0161\u010danja v trebuhu in nasploh bolj mizerno po\u010dutje so razlogi, zaradi katerih bi marsikdo 2. januar na koledarju \u0161e vedno rad videl… Continue reading Urejena prebava – veselje v hi\u0161i<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2,8],"tags":[],"class_list":["post-2238","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-listki","category-chaska","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2238","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2238"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2238\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2238"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2238"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2238"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}