{"id":2357,"date":"2013-01-27T03:21:33","date_gmt":"2013-01-27T01:21:33","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/?p=2357"},"modified":"2013-01-27T03:21:33","modified_gmt":"2013-01-27T01:21:33","slug":"sladki-boj-proti-sladkorni-bolezni","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/sladki-boj-proti-sladkorni-bolezni\/","title":{"rendered":"Sladki boj proti sladkorni bolezni"},"content":{"rendered":"<p><span style=\"font-size: small;\">Ko vam naslednji\u010d kdo re\u010de, da je od va\u0161e osladnosti dobil sladkorno, mu odvrnite, da se to pa\u010d ne bi zgodilo, \u010de bi jedel dovolj sadja in zelenjave. In bilo bi bolje, \u010de se ne bi (no, saj verjetno sogovornik ni mislil resno), kajti diabetes ni le nadvse neprijeten za tistega, ki ga ima, temve\u010d v obup spravlja tudi dr\u017eavne blagajne. Po podatkih WHO (World Healt h organisation) ima diabetes 220 milijonov ljudi po vsem svetu, povi\u0161ana raven sladkorja v krvi pa je posredno kriva za 3,4 milijona smrti letno. Ocenili so, da se bo \u0161tevilka med leti 2005 in 2030 podvojila. Diabetes je neposredno povezan s pove\u010dano mo\u017enostjo, da vas zadane kap, da vam odpovedo ledvica, da oslepite ali da vam amputirajo nogo. Ne bere se prijetno, a morda je \u0161e bolje tako, ker nas vzpodbudi k razmi\u0161ljanju in akciji. Toliko grozljivih bolezni in statistike vsepovsod, a vse premalo je besed o tem, da lahko nanje veliko vplivamo prav sami, \u0161e preden se razvijejo. <\/span><\/p>\n<p><strong><span style=\"font-size: small;\">Banana namesto koka kole<\/span><\/strong><br \/>\n<span style=\"font-size: small;\">Diabetes je dveh tipov, ena in dva, pri \u010demer je tip dva veliko, veliko pogostej\u0161i. Povzro\u010data ga v prvi vrsti abdominalna debelost (to so tisti obro\u010dki okrog trebuha, v kolikor so objektivno preveliki) in previsok vnos procesiranih sladkih pija\u010d in \u017eivil. Nekaj malega naj bi prispevala tudi genetika, a nanjo pa\u010d ne moremo vplivati. Vse ostalo je v na\u0161ih rokah: da se veliko gibamo, ne pijemo (preve\u010d) sladkih gaziranih pija\u010d in da namesto sladkarij jemo sadje. Tudi sadje je sladko (\u010de je zraslo na soncu in imelo \u010das dozoreti), a ga ne me\u010demo v isti ko\u0161 s predelanimi sladkimi \u017eivili. Te\u017eko je to razlo\u017eiti, fruktoza iz banane je namre\u010d kemijsko identi\u010dna kot fruktoza iz koka-kole. Ampak sadje vsebuje \u0161e vlaknine, pa veliko mineralov in vitaminov, skratka, narava je \u017ee vedela, kaj po\u010dne, ko ga je vzgajala. Nam ljudem pa stvari v\u010dasih o\u010ditno uidejo izpod nadzora &#8211; izka\u017ee se namre\u010d, da sladke gazirane pija\u010de mo\u017enost, da dobite diabetes tipa 2, pove\u010dujejo, sadje pa jo zmanj\u0161uje. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: small;\"><strong>Poskok procentov<\/strong><br \/>\nTakole pravijo uradni podatki (iz Amerike, pri nas je morda stvar malo manj huda): v obdobju 1970-1997 se je poraba sladkih pija\u010d pove\u010dala za 86% na osebo, pojavnost debelosti pa se je v pribli\u017eno istem obdobju pove\u010dala za 112%. V tem \u010dasu se je tudi pojavnost diabetesa pove\u010dala za 111%, prvi\u010d zaradi same debelosti in drugi\u010d<\/span><span style=\"font-size: small;\">, ker hiter vnos velike koli\u010dine lahko prebavljivih sladkorjev (=pitje Pepsija) stimulira vnetne procese, ki pove\u010dujejo mo\u017enosti za razvoj diabetesa. Torej: \u010dimmanj oziroma ni\u010d sladkih pija\u010d &#8211; tu so mi\u0161ljene, saj veste, Coca cola, Multi sola, Sprite, Fanta, Pepsi, pa tudi ledeni \u010daji in sadni sirupi (pa saj jih niti ne potrebujemo, ostanejo nam voda, \u010daji, sve\u017ei sadni sokovi in \u0161ebesa).<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: small;\"><strong>Spet sadje in zelenjava<\/strong><br \/>\n\u010ce vas je sogovornik z za\u010detka tega sestavka prestra\u0161il (\u010de\u0161, da je zaradi vas dobil sladkorno), se pomirite, nobenih dokazov seveda ni, da osladnost povzro\u010da diabetes (pa tudi osladni verjamemo, da niste). Obstajajo pa dokazi, da ga sve\u017ee sadje in zelenjava (veliko njiju) prepre\u010dujeta. V raziskavo iz Velike Britanije so vklju\u010dili nekaj ve\u010d kot 3700 ljudi, ki so jih spremljali 11 let. Ugotovili so, da so tisti, ki so u\u017eivali najve\u010d sve\u017eega sadja in zelenjave zmanj\u0161ali mo\u017enost, da zbolijo za diabetesom tipa 2 za 21%. Pomembna ugotovitev raziskave je tudi, da na zmanj\u0161anje tveganja vpliva tudi raznolikost sadja in zelenjave, ki ju jemo in da je ta pomembna vsaj toliko, \u010de ne bolj kot koli\u010dina. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: small;\">Druga raziskava je podobno stvar raziskovala malce bolj laboratorijsko, saj so preiskovanim osebam odvzemali \u0161e vzorce krvi in urina, v njih pa merili markerje oksidativnega stresa in snovi, ki so povezane z vnosom sadja in zelenjave (npr. vitamin C). Vsekakor manj zabavna raziskava, a zaklju\u010dek je podoben: ve\u010d sadja in zelenjave za manj diabetesa (v populaciji, kot posameznik ga pa\u010d lahko dobite le celega, malo pa\u010d ne), le da ta raziskava \u0161e posebej izpostavi koristi pove\u010danega u\u017eivanja zelenolistne zelenjave. Zaradi antioksidantov naj bi sadje in zelenjava zni\u017eevala oksidativni stres in vnetne odzive, ki lahko spro\u017eajo diabetes.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-size: small;\">Zadnje, a ne najmanj pomembno dejstvo pa je, da bomo z ve\u010d zelenjave in sadja tako ali tako bolj suhi (v povpre\u010dju). Poletje je \u0161e dale\u010d, zato vas za estetsko huj\u0161anje \u0161e ne mislimo navdu\u0161evati in to tudi ni najbolj pomembno, ker je bolj va\u017eno, da smo z manj kilogrami (\u010de smo jih imeli prej preve\u010d) ogromno storili za obrambo pred diabetesom (in mnogimi, mnogimi drugimi boleznimi).<\/span><\/p>\n<p><a name=\"_GoBack\"><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"font-size: small;\">O diabetesu: <a href=\"http:\/\/diabetes.niddk.nih.gov\/dm\/pubs\/statistics\/\">http:\/\/diabetes.niddk.nih.gov\/dm\/pubs\/statistics\/<\/a><\/span><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/diabetes.si\/o_diabetesu\/epidemiologija_diabetesa\/\"><span style=\"font-size: small;\">http:\/\/diabetes.si\/o_diabetesu\/epidemiologija_diabetesa\/<\/span><\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.cdc.gov\/diabetes\/statistics\/slides\/long_term_trends.pdf\"><span style=\"font-size: small;\">http:\/\/www.cdc.gov\/diabetes\/statistics\/slides\/long_term_trends.pdf<\/span><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"font-size: small;\">Raziskave:<\/span> <a href=\"http:\/\/www.nutraingredients.com\/Research\/Fruit-and-vegetable-consumption-linked-with-reduced-risk-of-diabetes\">http:\/\/www.nutraingredients.com\/Research\/Fruit-and-vegetable-consumption-linked-with-reduced-risk-of-diabetes<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/care.diabetesjournals.org\/content\/early\/2012\/03\/30\/dc11-2388.abstract\"><span style=\"font-size: small;\">http:\/\/care.diabetesjournals.org\/content\/early\/2012\/03\/30\/dc11-2388.abstract<\/span><\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.nature.com\/ejcn\/journal\/v67\/n1\/full\/ejcn2012174a.html\"><span style=\"font-size: small;\">http:\/\/www.nature.com\/ejcn\/journal\/v67\/n1\/full\/ejcn2012174a.html<\/span><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ko vam naslednji\u010d kdo re\u010de, da je od va\u0161e osladnosti dobil sladkorno, mu odvrnite, da se to pa\u010d ne bi zgodilo, \u010de bi jedel dovolj sadja in zelenjave. In bilo bi bolje, \u010de se ne bi (no, saj verjetno sogovornik ni mislil resno), kajti diabetes ni le nadvse neprijeten za tistega, ki ga ima, temve\u010d&hellip; <a class=\"more-link\" href=\"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/sladki-boj-proti-sladkorni-bolezni\/\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">Sladki boj proti sladkorni bolezni<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2,9],"tags":[],"class_list":["post-2357","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-listki","category-poglobljeno","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2357","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2357"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2357\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2357"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2357"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2357"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}