{"id":2402,"date":"2013-02-25T10:52:09","date_gmt":"2013-02-25T08:52:09","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/?p=2402"},"modified":"2013-02-25T10:52:09","modified_gmt":"2013-02-25T08:52:09","slug":"pobeg-v-tople-kraje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/pobeg-v-tople-kraje\/","title":{"rendered":"Pobeg v tople kraje"},"content":{"rendered":"

\u010clovek ni (skoraj) nikoli zadovoljen s tistim, kar ima, to je \u017ee res. Ampak \u010de je to, kar ima, dolga (tako se mu zdi), siva in mrzla zima, mu pa\u010d ne gre zameriti pobega v bolj ali manj oddaljene kraje, kjer se sonce radodarno razdaja tudi pozimi, sadje pa zori in se nasploh obna\u0161a, kot da zime sploh ne bi bilo.\"\"<\/a><\/p>\n

Del oddelka za Promocijo sadja in zelenjave (ampak res zeeeeelo majhen del in mlaj\u0161i del, op. \u0161efa) si je slovensko zimo kot vsako leto pristrigel s pobegom v Maroko. Maroko ni dale\u010d, blizu pa tudi ne, zato se je treba tja odpraviti z ni\u010d kaj zelenim letalskim prevozom (popotnica obljublja, da bo ta oglji\u010dni odtis popla\u010dala z obilico zelenih zaboj\u010dkov). Krasna de\u017eela je to, ki na leto prejme okrog 300 son\u010dnih dni, na 446 550 kvadratnih\u00a0kilometrih pa se izmenjavajo rodovitne ravnice, zeleni hribi, atlantske pla\u017ee, polu\u0161\u010dave in pu\u0161\u010dave ter visoko gorovje Atlas (ki je pozimi zasne\u017eeno).<\/p>\n

Maroko preprosto mora\u0161 imeti rad. \u010ce pustimo ob strani romanti\u010dne razloge (a zato ni\u010d manj resni\u010dne) \u2013 ker je tako druga\u010den, da se \u010das tam ustavi in ima\u0161 v\u010dasih ob\u010dutek,da si bil vr\u017een nazaj v \u010dasu; ker si ljudje \u0161e vzamejo \u010das za pogovor in jim je dru\u017eina vrednota \u0161tevilka ena; ker je kljub nara\u0161\u010dajo\u010demu turizmu njihova kultura barvita in pristna; ker valov za surfanje nikoli ne zmanjka in ker je vsako jutro\/ve\u010der \u010das za popoln son\u010dni vzhod\/zahod \u2013 mora biti vsak ljubitelj dobre hrane nad njim navdu\u0161en tudi zaradi dobre hrane.<\/p>\n

\"\"<\/a>Maro\u0161ka kuhinja je me\u0161anica berberske, mavrske, mediteranske, arabske in afri\u0161ke \u2013 po tem bi te\u017eko rekli, da je ravno enostavna. A je ravno to. Nare\u017ee\u0161 krompir, korenje, bu\u010dke, doda\u0161 grah in po \u017eelji \u010di\u010deriko, vse skupaj pa dolgo kuha\u0161 v posebni glineni posodi \u2013 in \u017ee je tu ta\u017ein, morda najbolj znana maro\u0161ka jed. Na sopari skuha\u0161 kus kus, doda\u0161 preprosto zelenjavo omako in \u017ee je tu kus kus z zelenjavo, morda druga najbolj znana maro\u0161ka jed (morda se zdi, da je maro\u0161ka kuhinja le zelenjavna, no, ni, le nam so brezmesne jedi bolj pov\u0161e\u010di). No, napraviti se da tudi kaj precej bolj zapletenega in manj zdravega (njihove sladice so pravi samomor za zdrave zobe in vitko postavo), ampak lahko bi se reklo, da v splo\u0161nem maro\u0161ka kuhinja temelji na sve\u017eih, polnovrednih \u017eivilih.<\/p>\n

O, pravemu ljubitelju zelenih zaboj\u010dkov (=sadja in zelenjave) na maro\u0161kih tr\u017enicah zaigra srce (ko se tja odpravi februarja, ko so na\u0161e oropane vsake barvitosti in variabilnosti, pa to skorajda po\u010di od veselja). Rde\u010di paradi\u017eniki, ki so dozoreli na soncu, so\u010dna paprika, kumare, o katerih lahko mi pozimi le sanjamo, vozovi polni omamno di\u0161e\u010de mete (metin \u010daj je namre\u010d za Maroko nekaj takega kot je pivo za Nem\u010dijo ali morda Belgijo) in peter\u0161ilja, pa sve\u017eega koriandra, ravno prav sladkega koroma\u010da, pa sadje, joj, sadje! Zima je zanje sezona pomaran\u010d, takih okrasnih, ki jih vidi\u0161 v vsakem mestnem parku oziroma drevoredu, in takih, ki nagrmadene v ogromne kupe \u010dakajo na kupce, ki si jih lahko privo\u0161\u010dijo \u017ee za slabih 60 centov na kilogram (Halo?! Biolo\u0161ke pomaran\u010de (brez certifikata, a zato ni\u010d manj) za 60 centov na kilogram?!). Poceni in dobri, da je kaj, so tudi ostali citrusi: mandarine, grenivke in neki \u010dudni kri\u017eanci, za katere nikoli ne ve\u0161, ali so pomaran\u010de ali mandarine.. Takih brez pe\u0161k pa ni, to je zanimivo. In jagode, \u010disto prave \u2013 debele, so\u010dne, rde\u010dih lic od sonca in tako sladke, da se \u010dloveku milo stori in se nehote spomni \u0161e na Kerinove jagode (ki so pravi hit Zelenega zaboj\u010dka, a po\u010dasi, \u0161ele maja), ki jih bo zdaj la\u017eje do\u010dakati. Pa prave maro\u0161ke banane (v okolici Agadirja rastejo), ki jih dobi\u0161 \u010dez celo leto po celi dr\u017eavi in so, ko za\u010dnejo rjaveti, nadvse sladke in okusne. Pa jabolka vseh sort, \u010deprav je treba priznati, da tak\u0161no ne-eksotiko \u010dlovek po krivici spregleda in se zanjo ne meni (ah, no, jabolka nam pozimi pa\u010d gledajo iz u\u0161es in \u0161e kje). Oh, pa datlji, gore datljev, vsaj deset razli\u010dnih sort! Mali, veliki, posu\u0161eni ali sve\u017ei, mehki in so\u010dni ali bolj suhi, svetle barve, temne barve, preve\u010d sladki in taki ravno prav sladki, lahko se \u0161e dr\u017eijo vejic ali pa tudi ne, le izko\u0161\u010di\u010deni nikdar niso. Tudi avokado je odli\u010den v Maroku, majhen in slasten, odli\u010den za v vsako solato ali kar sam, na \u017elico.<\/p>\n

\"\"<\/a>Poleg sadja in zelenjave v Maroku gojijo \u0161e razli\u010dne ore\u0161\u010dke, predvsem orehe in mandlje. Zadnji pozimi odenejo de\u017eelo v ne\u017eno ro\u017enato barvo svojih cvetov, marca pa se letina obira na ve\u010ddnevnem festivalu. Potem so tu \u0161e arganova drevesa, ki jih je v ju\u017enem, bolj su\u0161nem delu dr\u017eave, vse polno. Ne cvetijo tako lepo kot mandljevci in s svojimi skrivljenimi postavami in ostrimi trni prav gotovo niso enako prijazni, a arganov plod je cenjen in po celem svetu slaven vir arganovega olja. Tega uporabljajo v kulinariki (narejenega iz pra\u017eenih plodov, da je okus bolj izrazit) ali za nego telesa (iz nepra\u017eenih plodov, da je bolj u\u010dinkovito in hranljivo). \u010ce ga zme\u0161ajo skupaj z medom in mandljevim maslom, dobijo amlou, oh, tako slasten (in nasiten) namaz, da si je greh ne oblizniti vseh prstov, ki si jih malo pred tem pomakal v lon\u010dek z njim.<\/p>\n

Tako se zdi,da je \u017eivljenje v Maroku popolno (seveda ni, ampak tako se zdi). Sonce sije, ljudje se smejijo, ulice di\u0161ijo po za\u010dimbah in sadje le\u017ei vsepovsod. Ko se vrne\u0161 nazaj v sivino in mraz, lahko le naglas zavzdihne\u0161 (\u00bb\u010demu se je bilo treba \u017ee vrniti\u00ab) in naro\u010di\u0161 zeleni zaboj\u010dek, poln pomaran\u010d.<\/p>\n

Ena najbolj pogostih maro\u0161kih sladic (in vsekakor najbolj zdrava maro\u0161ka sladica) je tale:<\/p>\n

2 pomaran\u010di olupimo in ju pre\u010dno nare\u017eemo na pribli\u017eno pol centimetra debele rezine. Okrogle kolobarje razporedimo po kro\u017eniku (pri tem se malo poigramo z vzorci) ter jih posujemo s cimetom v prahu in sladkorjem (\u010de so pomaran\u010de sladke in imamo radi pomaran\u010de, je ta sicer povsem nepotreben). Dobrodo\u0161el dodatek je tudicvetna voda, \u010de jo imamo (z njo po\u0161kropimo rezine).<\/p>\n

Zelenjavni maro\u0161ki ta\u017ein (tagine)<\/strong>
\n-2 velika krompirja, olupljena in narezana na ve\u010dje kose
\n-4 koren\u010dki, vzdol\u017eno narezani na \u010detrtine ali osmine
\n-1 \u010debula, narezana na kolobarje
\n-1\/4 skodelice olivnega ali arganovega olja
\n-1 \u017eli\u010dka soli
\n-1\/2 \u017eli\u010dke popra
\n-1\/2 \u017eli\u010dke kurkume
\n-manj\u0161i \u0161opek nasesekljanega sve\u017eega peter\u0161ilja<\/p>\n

Za to jed potrebujemo posebno glineno posodo, ki je namenjena prav pripravi ta\u017eina. \u010ce je nimamo (pri nas je namre\u010d \u0161e nismo zasledili), si pomagamo z obi\u010dajnim loncem \u2013 ne bo isto, bo pa u\u017eitno. Polovico olja zlijemo na dno posode, nato pa vanjo nadevamo zelenjavo:n najprej \u010debulo, (poleti sledi paradi\u017enik), nato korenje in na koncu krompir. Kose krompirja \u0161e prej zme\u0161amo z za\u010dimbami v prahu. Preostanek olja polijemo po krompirju, posodo z za\u010dimbami, v kateri se je di\u0161avil krompir, pa splaknemo s skodelico vode, ki jo prav tako prilijemo v posodo za kuhanje. Posodo nato pokrijemo in postavimo na srednje nizko temperaturo (originalno se ta\u017ein kuha na odprtem ognju). \u010cakamo, da zasli\u0161imo brbotanje, to traja pribli\u017eno 20 minut (potrpljenje je bo\u017eja mast, pri kuhanju ta\u017eina \u0161e posebej). Ko dno posode brbota, temperaturo zni\u017eamo na najni\u017ejo mo\u017eno in pustimo kuhati uro in pol. Ko je vsa zelenjava mehka, je na\u0161 ta\u017ein gotov. Potresemo ga s sve\u017eim nasesekljanim peter\u0161iljem in pojemo v precej kraj\u0161em \u010dasu, kot ga je vzelo kuhanje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010clovek ni (skoraj) nikoli zadovoljen s tistim, kar ima, to je \u017ee res. Ampak \u010de je to, kar ima, dolga (tako se mu zdi), siva in mrzla zima, mu pa\u010d ne gre zameriti pobega v bolj ali manj oddaljene kraje, kjer se sonce radodarno razdaja tudi pozimi, sadje pa zori in se nasploh obna\u0161a, kot… Continue reading Pobeg v tople kraje<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-2402","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-listki","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2402","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2402"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2402\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2402"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2402"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2402"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}